6. strokovno srečanje slovenskih nabavnih konzorcijev mednarodne znanstvene literature

Krasni novi svet ali izziv realnosti?

  Učinki in donosnost naložb v visokošolske in specialne knjižnice v spreminjajočem se digitalnem okolju

#sicisl16

Ljubljana, 14. in 15. september 2016

 

 

ZAČETNA STRAN \

PROGRAM \

PREDAVATELJI \

SPONZORJI \

REGISTRACIJA \

VIDEOPRENOS \

LOKACIJE \

   Sledite nam

 


Vabimo vas na dvodnevno strokovno srečanje, ki bo 14. in 15. septembra 2016 v Ljubljani.
Vključevalo bo dva strokovna dogodka, in sicer:

  • LIBER - predstavitev  v regiji, 14. september 2016, od 14.00 do 18.30 na Ekonomski fakulteti Univerze v Ljubljani

  • Učinki in donosnost naložb v visokošolske in specialne knjižnice v spreminjajočem se digitalnem okolju, 15. september 2016,  od 9.00 do 18.00 v Centralni tehniški knjižnici Univerze v Ljubljani

 

Spletni prenos


LIBER Predstavitev v regiji (delavnica)
Sreda, 14. september 2016, 14.00 - 18.30


Na delavnici boste spoznali organizacijo, način delovanja in strateške smernice združenja evropskih znanstvenih knjižnic LIBER (Ligue des Bibliothèques Européennes de Recherche – Association of European Research Libraries). Ena izmed najpomembnejših strateških usmeritev združenja LIBER je razvoj srednje- in vzhodnoevropskih visokošolskih in specialnih knjižnic na raven uspešnih knjižnic nekaterih zahodnoevropskih držav, kot so na primer Velika Britanija, Nizozemska, Belgija, skandinavske države. LIBER je najpomembnejša evropska in ena najpomembnejših svetovnih mrež, ki povezuje evropske visokošolske, specialne in druge znanstvene knjižnice, ki s svojim delom predstavljajo podporo raziskovalnemu delu in izobraževalni dejavnosti. Organizacija je bila ustanovljena leta 1971, danes pa ima v svojem članstvu več kot 400 knjižnic z vseh področij Evrope. Prvi del delavnice bo predstavil delovanje organizacije ter področja, kjer LIBER zagotavlja izpolnjevanje interesov knjižnic, univerz, raziskovalnih inštitutov in drugih uporabnikov.

V drugem delu delavnice se bomo osredotočili na različne projekte Evropske unije, ki bi lahko bili priložnost za slovenske visokošolske in specialne knjižnice. Posebno pozornost bomo namenili potrebnim spremembam v delovanju slovenskih in srednjeevropskih visokošolskih in specialnih knjižnic, da bi le-te lahko postale enakopraven partner pri skupnem nastopu z zahodnoevropskimi knjižnicami. Prav tako pomembna bo tudi predstavitev potrebnih znanj in veščin za sodelovanje v tovrstnih projektih.

Odprta znanost pomeni novo paradigmo raziskovalnega dela, sodelovanja, medsebojne podpore, uporabe virov in diseminacije rezultatov raziskovalnega dela. Soočeni smo z družbenimi spremembami, ki nas na področju raziskovalnega dela postavljajo pred nove izzive, kako znanost približati širši družbi. V tretjem delu delavnice bomo razpravljali o trenutnih pozivih k sistematičnim spremembam, ki bodo vodile v okolje odprte znanosti. Osredotočili se bomo na "amsterdamski poziv" ter na jasno opredelitev voditeljev držav Evropske unije, da bodo do leta 2020 znanstvena dela nemudoma po objavi  odprto dostopna. Poskušali bomo poiskati odgovore na pomembna vprašanja. Na kakšen način bodo omenjene spremembe vplivale na visokošolske in specialne knjižnice? Kako dramatične te spremembe bodo? Ali za knjižnice pomenijo priložnost ali grožnjo?

Učinki in donosnost naložb v visokošolske in specialne knjižnice v spreminjajočem se digitalnem okolju (strokovni posvet),
Četrtek, 15. september, 9.00 - 18.00

Strokovni posvet bo obravnaval dve pomembni tematiki:

- Upravljanje informacijskih virov v obdobju postopnega prehajanja v licenčno okolje odprtega dostopa
- Ekonomski vidiki uporabe informacijskih virov in založniške dejavnosti v novih okoliščinah


Načeloma donosnost naložb (ROI, return on investment) pomeni razliko med vloženimi sredstvi in prihodki, ki so posledica te naložbe. Donosnost naložb v knjižnicah torej pomeni razliko med začetno in končno vrednostjo naložbe, ki jo institucije vložijo v svoje knjižnice, kar se da izmeriti z nekaterimi standardnimi kazalniki. Vodstva univerz, na primer, pogosto iščejo odgovor na vprašanje, koliko evrov je njihova univerza pridobila na raziskovalnih razpisih na vsak evro, vložen v mednarodno znanstveno literaturo v izbranem letu. Obstajajo tudi številne druge enostavne metode za kvantitativno oceno ROI, ki pa za ugotavljanje vpliva in učinkov delovanja knjižnic na končne izide izobraževalnega in raziskovalnega dela niso uporabne. Če namreč želimo oceniti, v kolikšni meri dejavnost knjižnic prispeva k uspešnosti izobraževalnih oziroma raziskovalnih organizacij, moramo uporabiti bolj kompleksne kazalnike učinkov in donosnosti vlaganj v visokošolske oziroma specialne knjiznice. Na strokovnem srečanju bomo izpostavili nekaj tovrstnih kazalnikov in metod za njihov izračun, njihovo uporabo pa poskušali umestititi v okolje dinamičnih sprememb na področju tehnološkega razvoja, licenčnih modelov ter cenovnih politik založnikov mednarodne znanstvene literature.  

V prvem vsebinskem sklopu (upravljanje informacijskih virov v obdobju postopnega prehajanja v licenčno okolje odprtega dostopa) bomo obravnavali praktične vidike pristopa nekaterih zahodnoevropskih držav v pogajanjih z založniki, ko v vse izdatke za izbran servis poskušajo poenotiti v okviru enega sistema. Odgovoriti bomo poskušali na vprašanje, kako elemente kot so: odprti dostop, plačilo zlatega in hibridnega dostopa (APC, article processing charge), pogodbe s poboti, celoten strošek pri založniku (TPC, total cost of publication), naraščajoče cene mednarodne znanstvene literature, zmanjševanje proračunov visokošolskih in specialnih knjižnic, združiti v enoten in vzdržen licenčni model. Na lanskem srečanju smo dobili informacije o nekaterih novih projektih na tem področju (Springer Compact, RCS Gold for Gold), letos pa se bomo lahko seznanili s prvimi rezultati teh pilotnih projektov v nekaterih konzorcijih.

V drugem vsebinskem sklopu (ekonomski vidiki uporabe informacijskih virov in založniške dejavnosti v novih okoliščinah) bomo obravnavali ekonomske vidike izdajanja mednarodne znanstvene literature. Poskušali bomo oceniti dejansko ekonomsko vrednost dela raziskovalcev v kontekstu  ekonomije trga mednarodne znanstvene literature. Ta vidik bo še posebej pomemben, ko se bomo z založniki pogajali za pobote. Obravnavali bomo sodobne metode upravljanja elektronskih informacijskih virov v luči spremenjenih licenčnih okoliščin, še zlasti bodo zanimive informacije o tem, kako se v tujini spopadajo s pojavom  dvojnega plačevanja založnikom (double dipping). Zanimiva bo tudi predstavitev organizacije sodobnih univerzitetnih založb znanstvene in učne literature ter njihovih poslovnih modelov glede na licenčne modele odprtega dostopa, ki jih uporabljajo.

Strokovnega srečanja se bodo udeležili trije ključni deležniki:

- predstavniki Vlade Republike Slovenije,
- strokovnjaki - predstavniki knjižnic, konzorcijev in drugih strokovnih organizacij,
- založniki.

Vsak od omenjenih deležnikov bo prispeval svoje poglede na trenutni razvoj in trende na obravnavanem področju.

Zakaj se udeležiti strokovnega srečanja?

- imeli boste priložnost spoznati, kako se z naštetimi problemi spopadajo v tujini, s kakšnimi izzivi se srečujejo in kakšne so njihove rešitve;
- svoje ideje, izkušnje ter pričakovanja boste lahko delili z izkušenimi predavatelji iz tujine in z drugimi udeleženci srečanja;
- ekonomika bo imela vse večji vpliv na delovanje vaše knjiznice, zato spoznajte obstoječe rešitve in jih udejanite v vaši organizaciji;
- srečanje bo tudi mesto za seznanitev s pogledi in razmišljanji založnikov na tem področju.


Predavatelji:

  • prof. dr. József Györkös, direktor Javne agencije Rapublike Slovenije za raziskovalno dejavnost, uvodni nagovor;

  • dr. Paul Ayris, direktor univerzitetne knjižnice University College of London (UCL) pristojen tudi za vprašanja avtorskega prava na UCL, vodja univerzitetne založbe UCL Press, so-predsedujoči League of European Research Universities (LERU), odgovoren za področje znanstvene komunikacije, svetovalec Association of European Research Libraries (LIBER) za področje znanstvene politike EU in razpisa Obzorja 2020;

  • Lluís Anglada i de Ferrer, direktor CBUC (Catalan Academic Library Commission), član izvršnega odbora LIBER;

  • dr. Meta Dobnikar, vodja Sektorja za znanost  na Ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport Vlade Republike Slovenije;

  • Liam Earney, direktor največjega evropskega in verjetno tudi svetovnega nabavnega konzorcija mednarodne znanstvene literature JISC Collections;

  • Friedel Grant, vodja komunikacijskih strategij pri Association of European Research Libraries (LIBER), ene najbolj vplivnih in strokovno kredibilnih združenj znanstvenih knjižnic na svetu;

  • mag. Sofie Wennström analitik univerzitetne knjižnice univerze v Stockholmu ter  vodja izdaje znanstvenih revij pri Stockholm University Press);

  • mag. Miro Pušnik, direktor Centralne tehniške knjižnice Univerze v Ljubljani (CTK), ki je osrednja slovenska organizacija za konzorcijsko nabavo in upravljanje konzorcijev mednarodne znanstvene literature s področja znanosti in tehnologije v Sloveniji;

  • mag. Karmen Štular Sotošek, izvršna direktorica konzorcija COSEC pri Narodni in univerzitetni knjižnici;

  • mag. Dunja Legat, pomočnica direktorice Univerzitetne knjižnice Maribor;

  • predstavniki založb mednarodne znanstvene literature.

 ... več o predavateljih

 

Creative Commons licenca

All site content, except logos, potrait photos and where otherwise noted, is licensed under a Creative Commons Attribution (CC BY) license.