7. strokovno srečanje slovenskih nabavnih konzorcijev mednarodne znanstvene literature

Pogled na odprto znanost

  Odprta znanost za vsakogar, raziskovalni podatki, dostop do znanja in več

#sicisl17

Ljubljana, 24. november 2017

 

ZAČETNA STRAN \

PROGRAM \

PREDAVATELJI \

SPONZORJI \

REGISTRACIJA \

VIDEOPRENOS \

LOKACIJA \

   Sledite nam

 
 


Vabimo vas na enodnevno strokovno srečanje, ki bo 24. novembra 2017 v Ljubljani.

Strokovni posvet bo obravnaval  tri pomembne in prepletajoče se tematike:

- Odprta znanost za vsakogar (t. i. Citizen Science),
- Upravljanje z raziskovalnimi podatki (RDM) in njihova uporaba v praksi
- Spremembe na področju upravljanja in uporabe mednarodne znanstvene literature v okolju odprte znanosti


Videoposnetki posameznih sklopov/ Video of each session

https://youtu.be/O1cJFEx4vmQ   9.00-11.00
https://youtu.be/IzKqUr0vJxg       11.00-12.45
https://youtu.be/bFuJ7UH1aPQ    13.30-15.45
https://youtu.be/n4HvkJT3wBA     15.45-18.00

Fotogalerija/Gallery
 

Spoštovani kolegi,

za 7. srečanje slovenskih nabavnih konzorcijev smo izbrali tri pomembne, med sabo se prepletajoče, tematike na področju odprte znanosti.

Prvi vsebinski sklop bo namenjen predstavitvi koncepta t. i. znanosti za vsakogar (Citizen Science), katerega opredelitve zasledimo že sredi devetdesetih let prejšnjega stoletja. Alan Irwin, britanski sociolog in avtor knjige »Citizen Science«, objavljene leta 1995, je na primer že takrat opozoril na nujnost odprtja znanosti in znanstvene politike širši javnosti. Koncept sodelovanja in vključevanja javnosti v znanstveni proces ima danes v mednarodnem prostoru široko podporo, izpostavljajo ga tudi dokumenti institucij Evropske unije. Odprta znanost zainteresirani javnosti omogoča, da se vključuje v celoten raziskovalni proces, tako v procese zbiranja raziskovalnih podatkov kot tudi njihove predstavitve ter ponovne uporabe. Pomen vključevanja širše javnosti v raziskovalno delo je večplasten, omogoča izobraževanje posameznikov, promocijo raziskovalne dejavnosti v družbenih okoljih ter demokratizacijo znanosti same. Na srečanju bodo predstavljeni primeri dobrih praks v nekaterih raziskovalnih okoljih, še posebej bosta izpostavljeni vloga in pomen visokošolskih in specialnih knjižnic pri izvajanju te dejavnosti. 

V drugem vsebinskem sklopu se bomo spoznali s praktičnimi vidiki upravljanja in uporabe odprtih raziskovalnih podatkov. Predavatelji se bodo dotaknili nekaterih aktualnih vprašanj na tem področju: Kako pripraviti raziskovalne podatke na način, da se slednji smiselno vključujejo v vsebinsko paradigmo odprte znanosti? Kakšna orodja lahko pri tem uporabimo? Kakšen pomen imajo odprti raziskovalni podatki pri evalvaciji raziskovalnega dela? Kakšne so potrebe različnih deležnikov, na primer financerjev ter snovalcev raziskovalnih politik? Kakšna je vloga visokošolskih in specialnih knjižnic?

Zadnji sklop strokovnega srečanja bo namenjen analizi trenutnega stanja na področju prehoda iz klasičnega naročniškega licenčnega sistema za dostop do mednarodne znanstvene literature v licenčne sisteme odprte znanosti. Tematika bo usmerjena na odprti dostop do mednarodne znanstvene literature, ekonomske vidike pogodb s pobotom  oziroma na t. i. "offset" pogodbe, in podobno. Osredotočili se bomo na primer Velike Britanije ter njihove licenčne modele v luči "brexita", predavatelji pa nam bodo lahko osvetlili tudi aktualno dogajanje na tem področju v Nemčiji.

 Prireditev podpira tudi združenje evropskih visokošolskih in specialnih knjižnic LIBER. Predstavniki LIBRA nam bodo predstavili strategijo te organizacije v obdobju 2018–2022, načine njenega uveljavljanja v praksi ter pričakovane učinke.  

Strokovnega srečanja se bodo udeležili trije ključni deležniki:

- predstavniki Vlade Republike Slovenije,
- strokovnjaki - predstavniki knjižnic, konzorcijev in drugih strokovnih organizacij,
- založniki.

Vsak od omenjenih deležnikov bo prispeval svoje poglede na trenutni razvoj in trende na obravnavanem področju.

Zakaj se udeležiti strokovnega srečanja?

- imeli boste priložnost spoznati, kako se z naštetimi problemi spopadajo v tujini, s kakšnimi izzivi se srečujejo in kakšne so njihove rešitve;
- svoje ideje, izkušnje ter pričakovanja boste lahko delili z izkušenimi predavatelji iz tujine in z drugimi udeleženci srečanja;
- srečanje bo tudi mesto za seznanitev s pogledi in razmišljanji založnikov na tem področju.


Predavatelji:

  • Dr. Paul Ayris, Vice- Provost v UCL Library Services, izvršni direktor UCL, so-predsedujoči LERU INFO Community (League of European Research Universities), svetovalec  Sveta LIBER;

  • Prof. dr. Daniel Wyler, predstavnik rektorja za strateške projekte Univerze v Zurichu;

  • Dr. Ignasi Labastida i Juan, predstojnik enote za raziskovalno dejavnost in inovacije CRAI Univerze v Barceloni;

  • Carolyn Alderson, predstojnik Jisc Collections, Velika Britanija;

  • Colleen Campbell, razvojni partner pri Max Planck Digital Library;

  • Wilhelm Widmark, direktor Univerzitetne knjižnice Univerze v Stokholmu,, član Sveta LIBER (Association of European Research Libraries);

  • Dr. Sonja Bezjak, doc. dr. Janez Štebe, Arhiv za družboslovne podatke, Fakulteta za družbene vede Univerze v Ljubljani.

... več o predavateljih

 

Creative Commons licenca

All site content, except logos, potrait photos and where otherwise noted, is licensed under a Creative Commons Attribution (CC BY) license.