Konzorciji CTK

Konzorcijsko povezovanje pri nabavi mednarodne znanstvene literature predstavlja sodoben koncept v znanstvenem informiranju, ki je podprto z najnovejšimi tehnološkimi standardi. Temeljna paradigma tega sodobnega pristopa je, da lahko z danimi viri nabavimo sorazmerno veliko večji nabor gradiva, kot v primerih, ko knjižnice poskušajo zagotavljati dostop do gradiva samostojno. Iz tega izhajata dve zelo pomembni dejstvi.

Po eni strani je cena za nabavo in upravljanje literature, nabavljene v okviru konzorcijskih nabav, nižja, po drugi strani pa se spreminja struktura celotnih izdatkov knjižnic, saj se delež sredstev, namenjenih za nabavo, bistveno povečuje. 

To se v obliki dobre prakse kaže ravno v Sloveniji. V okviru konzorcijev CTK do mednarodne znanstvene literature lahko dostopajo študentje in zaposleni vseh slovenskih univerz ter več kot 90% vseh registriranih slovenskih raziskovalcev, zaposlenih v slovenskih raziskovalnih institucijah.

Kontakti

Tatjana Intihar
tel.: 01 2003 414
e-pošta: tatjana.intihar@ctk.uni-lj.si

Maja Vihar
tel.: 01 2003 433
e-pošta: maja.vihar@ctk.uni-lj.si

American Chemical Society

O servisu

Servis ACS All Publications Package je v letu 2020 dostopen na naslednjih institucijah – konzorcijskih članicah: Univerza v Ljubljani, Univerza v Mariboru, Univerza v Novi Gorici, Institut Jožef Stefan in Kemijski inštitut.

Vse institucije – konzorcijske članice imajo dostop do 60 tekoče dostopnih naslovov revij, celotna besedila člankov so dostopna od l. 1996 dalje. Uporabniki UL, CTK ter NUK in IJS pa imajo dostop tudi do arhivskih vsebin revij, torej do celotnih besedil člankov sedanjih in predhodnih naslovov revij od začetka izhajanja dalje.

Revije založnika ACS imajo status najprestižnejših znanstvenih publikacij s področja kemije: organske kemije, anorganske kemije, fizikalne kemije, medicinske kemije, kombinatorne kemije, analitske kemije, biokemije, kristalografije, kemije materialov in kemijske tehnologije.

ODPRTO OBJAVLJANJE

Licenčna pogodba z ACS tudi za leto 2020 vključuje »pilotni program za objave v odprtem dostopu«, ki korespondenčnim avtorjem s članic slovenskega konzorcija (UL, UMb, UNG, IJS, KI) omogoča 100% kritje stroškov objave članka (APC- Article Processing Charge) v odprtem dostopu  v hibridnih revijah ACS.
Splošni pogoji:
– za članke, ki so SPREJETI v objavo v letu 2020,
– pravilna navedba podatkov o avtorjevi inštituciji,
– identifikacija avtorja z uradnim e-mail naslovom inštitucije.
Po sprejemu članka v objavo avtor v založnikovem sistemu izbere možnost odprte objave, pripadnost korespondenčnih avtorjev inštitucijam konzorcija pa se preverja in potrjuje centralno  – kontaktni osebi za vse inštitucije konzorcija:
Maja Vihar (maja.vihar@ctk.uni-lj.si)
Tatjana Intihar (tatjana.intihar@ctk.uni-lj.si)

Kratek opis postopka

IEEE XPLORE

O servisu

Servis IEEE Xplore je v letu 2020 dostopen na naslednjih institucijah – konzorcijskih članicah: Univerza v Ljubljani, Univerza v Mariboru in Institut Jožef Stefan.

Vse institucije – konzorcijske članice imajo dostop do enakega nabora elektronskih vsebin: celotna ponudbe IEEE Xplore digitalne knjižnice, IEEE/IET Electronic Library (IEL), ki obsega besedila člankov iz preko 500 naslovov revij, preko 28.000 zbornikov ter preko 9000 standardov (ca. 3.000 veljavnih, ostalo so osnutki, neveljavni, v pripravi itd.) s področja računalništva in informatike, elektronskih komponent in tehnologije, proizvodnih tehnologij in sistemov, električnih naprav.

Vsebine so dostopne od leta 1988 dalje, izbrani dokumenti pa celo od 1913 leta dalje.

JSTOR

O servisu

Servis JSTOR je v letu 2020 dostopen na naslednjih institucijah – konzorcijskih članicah: Univerza v Ljubljani, Univerza v Mariboru, Univerza v Novi Gorici, Univerza na Primorskem, Inštitut za novejšo zgodovino, ZRC SAZU, Narodni muzej Slovenije, ZRS Koper.

Konzorcijske članice imajo tudi v letu 2020 dostop do različnih naborov revij: Univerza v Ljubljani, Univerza v Mariboru, Univerza v Novi Gorici, Univerza na Primorskem imajo dostop do arhivskih zbirk Arts & Sciences I, II, III, IV, V, VI, VII in Life Sciences. Inštitut za novejšo zgodovino ima dostop do arhivskih zbirk Arts & Sciences I, II, V, VII. ZRC SAZU ima dostop do arhivskih zbirk Arts & Sciences I, II, III, IV, Life Sciences. Narodni muzej Slovenije ima dostop do arhivskih zbirk Arts& Sciences I, II, III, IV, V, VI, VII, VIII, IX, X, XI, XII, Life Sciences in 19th Century British Pamphlets, ZRS Koper ima dostop do arhivskih zbirk Arts & Sciences I, II, III, V, VII, XIII.

Nature

O servisu

Portal omogoča dostop do celotnih besedil 36 revij Nature Research ter 38 akademskih in društvenih revij, ki izhajajo pod okriljem Nature Publishing Group.

Celotna besedila so dostopna za tekoče in pretekla 4 leta. Vsebinsko revije pokrivajo področja medicine, stomatologije, farmacije, biokemije, biotehnologije, materialov, fizike, ekologije in ostalih področij naravoslovja.

Poleg iskanja po bibliografskih podatkih in izvlečkih vseh revij na portalu so na voljo tudi celotna besedila t.i. NPJ (Nature Partner Journals) revij v odprtem dostopu.

RSC Gold

O servisu

RSC Gold je v letu 2020 dostopen uporabnikom Univerze v Ljubljani, Inštituta Jožef Stefan ter Kemijskega inštituta in predstavlja paket 49 tekočih naslovov revij enega od vodilnih svetovnih združenj za kemijo, britanskega Royal Society of Chemistry. Poleg tega omogoča še iskanje po vsebini 5 podatkovnih zbirk (Analytical Abstracts, Chemical Hazards in Industry, Laboratory Hazards Bulletin, Natural Product Updates in Synthetic Reaction Updates), po vsebini monografske serije Issues in Environmental Science and Technology in arhivskih vsebinah Annual Reports on the Progress of Chemistry, sekcije A, B in C. Pokriva področja kemije, biologije, biofizike oz. fizike, materialov, medicine in farmacije.

Celotna besedila člankov so dostopna različno, pri nekaterih naslovih revij od l. 1997 oz. pri novejših naslovih od začetka izhajanja dalje.

ScienceDirect

O servisu

Servis ScienceDirect založbe Elsevier je v letu 2020 dostopen na naslednjih institucijah – konzorcijskih članicah: Univerza v Ljubljani, Univerza v Mariboru, Univerza v Novi Gorici, Univerza na Primorskem, Institut Jožef Stefan, Kemijski inštitut, ZRC SAZU, Splošna bolnišnica Celje, Onkološki inštitut Ljubljana, Univerzitetni klinični center Maribor, Inštitut za materiale in tehnologije, Kmetijski inštitut Slovenije, Geološki zavod Slovenije, Univerzitetna psihiatrična klinika Ljubljana, Splošna bolnišnica Jesenice, ZRS Koper.

V letu 2020 imajo vse konzorcijske članice dostop do paketa Freedom Collection, ki vključuje približno 1.800 tekočih naslovov revij, poleg teh pa še okoli 480 revij, ki so dostopne za določeno obdobje (sprememba naslova, združitev naslovov, prenehanje izhajanja) in preko 300 revij v odprtem dostopu.

Celotna besedila člankov so za članice konzorcija dostopna za različno obdobje, odvisno od tega, kdaj je članica pristopila v konzorcij oz. ali je revija na članici tudi naročena. Za članice, ki v konzorciju sodelujejo že od začetka, so celotna besedila dostopna od l. 1995 dalje, pri ostalih pa so praviloma v dostop vključena celotna besedila člankov za obdobje štirih let pred pristopom v konzorcij oz. naročilom. Novi in nenaročeni naslovi so dostopni za zadnjih 5 let (zadnji 4 letniki in tekoče leto), torej od leta 2016 dalje.

ODPRTO OBJAVLJANJE

Licenčna pogodba z Elsevierjem za leto 2020 korespondenčnim avtorjem s članic slovenskega konzorcija omogoča 50% popust pri plačilu stroškov objav članka (APC- Article Processing Charge) v odprtem dostopu v 2.165 hibridnih in zlatih revijah založnika (razen v revijah Cell Press, The Lancet in revijah določenih partnerskih založb ali združenj) – seznam naslovov revij s 50% popustom na APC v 2020.

Splošni pogoji:

  • za članke, ki so POSLANI v objavo v letu 2020 (za članke, poslane v objavo v 2019, velja še vedno le 15% popust – seznam naslovov),
  • pravilna navedba podatkov o avtorjevi inštituciji,
  • identifikacija avtorja z uradnim e-mail naslovom inštitucije.

Avtor po sprejemu članka v objavo v založnikovem sistemu izbere možnost odprte objave, pripadnost korespondenčnih avtorjev inštitucijam konzorcija in upravičenost do popusta potrjujejo kontaktne osebe v knjižnicah inštitucij.

Seznam kontaktnih oseb

Inštitucija

Kontaktna oseba

Geološki zavod Slovenije

irena.trebusak@geo-zs.si

Institut Jožef Stefan

luka.sustersic@ijs.si

Inštitut za materiale in tehnologije

Jana.Kostelec@imt.si

Kemijski inštitut

lili.grah@ki.si

Kmetijski inštitut Slovenije

lili.marincek@kis.si

Onkološki inštitut

dozura@onko-i.si

Splošna bolnišnica Celje

janja.korosec@sb-celje.si

Splošna bolnišnica Jesenice

irena.micco@sb-je.si

Univerza na Primorskem

janja.jutersek@upr.si

Univerza v Mariboru

bernarda.korez@um.si;

Univerza v Novi Gorici

mirjana.frelih@ung.si

Univerzitetna psihiatrična klinika Ljubljana

andreja.bertoncelj@psih-klinika.si

Univerzitetni klinični center Maribor

alenka.helbl1@guest.arnes.si

Univerza v Ljubljani

mojca.kotar@uni-lj.si

Znanstveno raziskovalni center SAZUoberstar@zrc-sazu.si

Znanstveno-raziskovalno središče Koper

peter.cerce@zrs-kp.si

Avtorji s članic slovenskega konzorcija imajo enake ugodnosti tudi pri objavah v mega-reviji Heliyon.

Avtorji lahko delijo svoje raziskave z drugimi raziskovalci v vseh stopnjah postopka objave, vendar je potrebno pri tem upoštevati Elsevierjevo politiko o deljenju objav (spletne strani, akademska družbena omrežja, repozitoriji, orodja za urejanje bibliografij ipd.).

SCOPUS

O servisu

V letu 2020 ima dostop do zbirke Scopus 45 slovenskih neprofitnih, akademskih in raziskovalnih inštitucij. Scopus je multidisciplinarna bibliografska zbirka s citatnim indeksom, ki jo gradi največji založnik mednarodne znanstvene literature Elsevier B.V.

Zbirka Scopus trenutno zajema vsebino ca. 35.000 naslovov revij (od teh je 22.200 tekoče izhajajočih in okoli 3.500 odprtodostopnih) preko 5.000 založnikov in vsebuje več kot 60 milijonov bibliografskih zapisov (38 milijonov z referencami za obdobje po letu 1996 (84 % z izvlečki) ter 22 milijonov za obdobje 1823 – 1995). Nekatere revije so v Scopusu indeksirane le delno. Scopus vsebuje še prispevke iz 530 serij znanstvenih monografij, 120.000 knjig ter 7,2 milijonov prispevkov s posvetovanj. Iskanje vključuje tudi 27 milijonov patentov petih patentnih uradov (US Patent & Trademark Office, European Patent Office, Japan Patent Office, World Intellectual Property Organization in UK Intellectual Property Office).

Scopus omogoča izbirno in ukazno iskanje, iskanje avtorjev in referenc ter več načinov omejevanja števila oz. analize rezultatov iskanja in načina razvrščanja izpisanih dokumentov. Prav tako omogoča povezave iz bibliografskega zapisa na celotno besedilo dokumentov, izvoz rezultatov iskanja v orodja za urejanje bibliografij (Mendeley, RefWorks in EndNote), nastavitve obveščanja o novostih (po e-pošti, RSS ali HTML feed).

Nudi tudi različna orodja za analizo citiranosti avtorjev (h-indeks) ali dokumentov, odmevnosti revij (alternativna kazalnika SNIP in SJR) ali celih inštitucij. Zapisi iz Scopusa so indeksirani v globalnih indeksih orodij za odkrivanje informacij kot so EBSCO EDS, ExLibris Primo ali ProQuest Summon. Zbirka se dopolnjuje tedensko.

Springer Link

O servisu

SpringerLink servis obsega dostop do približno 2.200 znanstvenih in strokovnih revij ter okrog 30.000 knjig različnih založb, združenih v skupini Springer Nature. Novost v letu 2020 je dostop do 47 naslovov revij založbe Palgrave Macmillan.

Vsebinsko pokrivajo različna strokovna področja: biomedicinske, naravoslovne in tehnične vede, poslovne vede in ekonomijo, humanistiko, psihologijo, sociologijo, pravo itd. Celotna besedila člankov iz e-revij so praviloma dostopna od leta 1997 dalje oz. manj, če so začele izhajati kasneje.

Od leta 2005 servis po posameznih strokovnih področjih postopoma dopolnjujejo s prostim dostopom do bibliografskih podatkov z izvlečki člankov od začetka izhajanja revij dalje. Dostopna so celotna besedila knjig (prikaz in pregledovanje po poglavjih), ki so izšle v angleškem jeziku v t.i. zbirkah Complete English Language/International Collection v letih 2005 – 2012.

Wiley Online Library

O servisu

Servis Wiley Online Library je v letu 2020 dostopen na naslednjih institucijah – konzorcijskih članicah: Univerza v Ljubljani, Univerza v Mariboru in Univerza na Primorskem, Institut Jožef Stefan, Kemijski inštitut, Onkološki inštitut Ljubljana, Splošna bolnišnica Celje, Univerzitetni klinični center Maribor, Gozdarski inštitut Slovenije, Nacionalni inštitut za biologijo, Fakulteta za zdravstvo Angele Boškin.

Konzorcijske članice imajo v letu 2020 dostop do nekaj več kot 700 tekoče dostopnih revij ter ca. 1000 naslovov revij s časovno omejenim obdobjem dostopa.

Revije paketa Wiley Online Library vsebinsko pokrivajo različna področja naravoslovja, medicine, kemije, fizike, matematike, elektrotehnike, informatike, strojništva, gradbeništva, ekonomije ipd. Celotna besedila člankov so večinoma dostopna od l. 1996 dalje oz. manj, če je revija začela izhajati kasneje.

Smiseln povzetek pomembnejših licenčnih določil

Uporaba licenčnega gradiva: Upravičeni uporabniki so zaposleni na institucijah članov konzorcija, na univerzah pa: člani fakultet, študenti na podiplomskem in dodiplomskem študiju in zaposleni na fakultetah. Če knjižnica omogoča dostop do knjižničnega gradiva javnosti, sme omogočiti dostop do licenčnega gradiva in kopiranje iz licenčnega gradiva za študijske, raziskovalne in osebne namene tudi ostalim obiskovalcem, pod pogojem, da dostopajo do licenčnega gradiva v knjižnici.

Dostop do licenčnega gradiva obsega priklic, prikaz na zaslonu, iskanje, nalaganje, tiskanje in shranjevanje posameznih člankov za študijske raziskave, za izobraževalne in osebne namene. Kopiranje in shranjevanje je omejeno na posamične kopije zmernega števila posameznih člankov. Kopiranje in shranjevanje celotnih številk revij upravičenim uporabnikom ni dovoljeno. Dovoljena je uporaba zmernega obsega licenčnega gradiva za pripravo predavanj in drugih gradiv za izobraževalne namene.

Elektronsko obliko licenčnega gradiva je dovoljeno uporabiti za medknjižnično izposojo, vendar je potrebno članek natisniti. Natisnjene izvode je dovoljeno pošiljati po pošti, po faksu ali preko internetnih faksov (npr. Ariel, Prospero, DocUtrans) oddelkom medknjižnične izposoje akademskih, raziskovalnih in nekomercialnih knjižnic. Medknjižnična izposoja profitnim organizacijam in posameznikom ni dovoljena. Elektronski prenos datotek ni dovoljen.

Omejitve uporabe licenčnega gradiva:

Dostop do licenčnega gradiva je dovoljen samo upravičenim uporabnikom. Licenčnega gradiva ni dovoljeno prilagajati, prirejati, spreminjati, prevajati, oblikovati njegova izvajana dela ali uporabljati licenčno gradivo na način, ki bi kršil avtorske pravice. Prav tako ni dovoljeno odstranjevanje, prikrivanje ali spreminjanje avtorske pravice ali drugih zaznamkov, ki so del licenčnega gradiva. Uporaba licenčnega gradiva v komercialne namene ni dovoljena.

Obveznosti knjižnic:

Knjižnice bodo upravičene uporabnike ustrezno obveščale o varovanju intelektualne lastnine in drugih pravic, ki se nanašajo na licenčno gradivo. Trudile se bodo preprečevati kršenje načel intelektualne lastnine in drugih pravic, ki se nanašajo na licenčno gradivo. V primeru kršenja omenjenih pravic bodo sprožile ustrezne ukrepe.

Pogoji za uporabo gradiv 2020

Pogosta vprašanja

(klikni za vprašanja)

Konzorciji

Katere konzorcije upravlja CTK?

CTK trenutno upravlja in vodi osem konzorcijev. Za vsak servis imamo svoj konzorcij, to so:

Trenutno število institucij v konzorcijih:

Science Direct (16), Springer Nature (21), Nature  (21), Wiley Online Library (11), ACS Online Package (5) IEEE Xplore (3), JSTOR (7), Royal Society of Chemistry (3), Scopus (45).

Kateri od servisov bi bil primeren za našo institutucijo?

Sodelovanje v posameznih konzorcijih je odvisno od področja, ki ga servis pokriva, in od interesa ter finančnih zmožnosti institucije za posamezna znanstvena/strokovna področja. Npr. družboslovne vsebin ne zanimajo tehniških institucij ipd.

Kako bi se lahko vključili v konzorcij CTK?

Kot je omenjeno zgoraj, ne gre le za en konzorcij, pač pa za več konzorcijev – za vsak servis obstaja svoj konzorcij. Zmotno je mnenje, da bi z enkratno letno članarino institucija lahko dostopala do vseh vsebin, ki jih upravlja CTK.

Kakšna je članarina za sodelovanje v konzorcijeu

Članarina v klasičnem pomenu besede ne obstaja. Vsaka institucija krije svoj delež do polne cene (razlike med odobrenimi sredstvi sofinanciranja ARRS in polno ceno). Ta cena variira iz leta v leto. Spreminjajo se deleži sofinanciranja ARRS, cene servisov se praviloma vsako leto dvignejo za vsaj 5 %, spreminja se menjalni tečaj USD, spreminjajo se cenovne politike založb itd. Ker so založbe monopolisti na svojem področju, cene dvigajo v svojem tempu, ne glede na razmere na trgu. Če institucija še ni bila vključena v prijavo na razpis za sofinanciranje v prihajajočem letu, do sofinanciranja v tistem letu še ni upravičena, lahko pa sodeluje in sama krije poln znesek.

Koliko bi morali plačati za sodelovanje v katerem od konzorcijev?

Cene za vsako posamezno institucijo znotraj konzorcija (servisa) določi založba – lastnica servisa. Ceno določijo glede na velikost institucije (pogosto glede na število zaposlenih + vpisanih študentov, čeprav je število dejanskih potencialnih uporabnikov bistveno nižje), glede na število pedagoškega osebja, glede na število bolnišničnih sob, pogosto pa sploh ne obrazložijo, kako so do cene prišli. Praviloma gre za razmeroma visoke zneske.

Okvirni polni zneski, ki jih za manjše institucije zahtevajo posamezne založbe:

Science Direct (15.000 – 40.000 EUR) SpringerLink (12.000 – 20.000 EUR), Nature  (12.000  – 20.000 EUR), Wiley Online Library  (7.000 – 15.000 EUR), ACS Online Package (ca. 20.000 EUR), IEEE Xplore (30.000 – 40.000 EUR) JSTOR (13.000 – 15.000 EUR).

Cene so odvisne od obsega vsebin (npr. celotna zbirka ali samo posamezne vsebinske zbirke), tudi od tečaja USD, velikosti institucije itd. Lahko tudi bistveno odstopajo od zgoraj navedenih okvirnih zneskov.

Se lahko v okviru prijave na ARRS tudi naša institucija poteguje za sofinanciranje?

CTK se vsako leto spomladi prijavi na razpis Javne agencije za razsikovalno dejavnost za sofinanciranje znanstvene literature za sofinanciranje v naslednjem letu. CTK v sofinanciranje prijavi konzorcije, ki jih upravlja.

Postopek ocenjevanja, možnosti pritožb, pošiljanje obvestil o odbrenih sredstvih, dejanska nakazila odobrenih sredstev itd. so zaključeni nekje novembra. S tem sofinanciranjem potem sestavimo finančno sliko za zneske sodelovanje vseh zainteresiranih insititucij v naslednjem letu.

V sofinanciranje lahko vključimo tiste institucije, ki smo jih navedli v prijavi na razpis spomladi. Gre torej za časoven zamik ca. 8 mesecev. Institucija, ki še ni bila vključena v prijavo za sofinanciranje spomladi tekočega leta, (še) ni upravičena do sredstev sofinanciranja ARRS za elektronski dostop v prihajajočem letu.

Ko so znani zneski sofinanciranja ARRS, vse sodelujoče institucije dobijo preglednico, iz katere je razvidno, kolikšen delež bo za posamezen servis (konzorcij) kril ARRS, koliko pa bo morala vsaka institucija doplačati. Delež sofinanciranja ARRS se za posamezne konzorcije giba od 18 % do 80 %, razliko do polne cene z ustreznim DDV krijejo institucije same.

Imam še dodatna vprašanja, kdo mi lahko pove še več o konzorcijih CTK?

Tatjana Intihar, telefonska številka 01 2003 414 ali tatjana.intihar@ctk.uni-lj.si.