Pridružite se spletni predstavitvi v živo
Predstavitev bo 20.1.2022 (četrtek) ob 10.00. Povezavo prejmete na dan predstavitve po e-pošti.
(Predstavitev izvaja Centralna tehniška knjižnica Univerze v Ljubljani v sklopu predstavitev Odprte akademije.)
Študentom, raziskovalcem, visokošolskim knjižničarjem in zaposlenim v podpornih službah Univerze v Ljubljani ter ostalim knjižničarjem, zaposlenim v drugih visokošolskih specialnih knjižnicah.
Eden od najpomembnejših sklopov metapodatkov (ki opisujejo raziskovalne podatke) so podatki o izvoru in načinu pridobitve. V predavanju bo predstavljen tudi praktičen primer ene merske metode, pri kateri podatki preidejo od surove oblike skozi več faz obdelave in za vse te faze mora biti na voljo izčrpna dokumentacija.
Predstavitev bo snemana in kasneje dostopna na Youtube, medtem kot bo drugi del – razprava anonimna. Obenem vas vljudno vabimo, da nam sporočite vsa morebitna vprašanja.
Eden od najpomembnejših sklopov metapodatkov (ki opisujejo raziskovalne podatke) so podatki o izvoru in načinu pridobitve oziroma zajemanja raziskovanih podatkov, ki jih s tujko imenujemo provenienca.
Pri tem ne gre le osnovne podatke, kot so datum, izvajalec meritve in morebiti še metodo, ampak tudi za podrobne podatke, kot so vrsta in tip inštrumenta, pogoje meritve, uporabljene standarde, način kalibracije, načine in algoritme obdelave podatkov in podobno – skratka za vse podatke, ki so potrebni za to, da bi lahko nekdo drug meritev ponovil (oziroma pridobil podatke na enak način) ali jih primerjal z lastnimi meritvami.
Izvor raziskovalnih podatkov oziroma provenienca je nujno potrebna za interoperabilnost in možnost ponovne uporabe po principih FAIR. V predavanju bo predstavljen tudi praktičen primer ene merske metode, pri kateri podatki preidejo od surove oblike skozi več faz obdelave in za vse te faze mora biti na voljo izčrpna dokumentacija. Poleg tega si bomo pogledali nekaj najbolj znanih standardov za opis izvora podatkov.
Odprta akademija je projekt usposabljanja uporabnikov (raziskovalcev, visokošolskih učiteljev, študentov in drugih zainteresiranih) za uporabo različnih praks odprte znanosti in odprtega izobraževanja.
Izvaja ga Centralna tehniška knjižnica Univerze v Ljubljani v sodelovanju z zunanjimi strokovnjaki z različnih področij odprte znanosti in odprtega izobraževanja. Poteka v različnih oblikah (predstavitve, paneli, intervjuji in drugo) ter na različne načine, pretežno z uporabo videokonferenčnih sistemov.
Udeležba na vseh prireditvah je brezplačna. Usposabljanja večinoma potekajo v slovenskem jeziku, v primeru tujih predavateljev pa tudi v angleščini. Vsa usposabljanja so posneta in kasneje dostopna v videoobliki na spletu. Dostopne so tudi prosojnice in drugi dokumenti v zvezi s predstavitvami. Praviloma so oblike usposabljanj dostopne v skladu z licenčnimi določili Creative Commons CC-BY.
Delovanje Odprte akademije je prepleteno z delovanjem kompetenčnega centra Odprta knjižnica (https://odprta-knjiznica.si/). Če imate kakršna koli vprašanja v zvezi s praktičnimi vidiki odprte znanosti ali odprtega izobraževanja, vam lahko pomaga Odprta knjižnica kot tudi Odprta akademija.
Iz vaših vprašanj in iz rešitev problemov tvorimo bazo znanja, ki bo dostopna najširšemu krogu uporabnikov – tudi v okviru Odprte akademije.
V okviru Odprte akademije nadaljujemo s pregledom politik programa Obzorja Evropa. V predstavitvi bomo orisali ključna načela ravnanja z raziskovalnimi podatki.
Kako morajo raziskovalci ravnati v zvezi z ravnanjem z raziskovalnimi podatki pri prijavi na razpise v okviru programa Obzorje Evropa? Kaj so nujne sestavine načrta ravnanja s podatki v tem programu (DMP)? Kako opisati izvor podatkov? Katerim kriterijem morajo ustrezati podatkovni repozitoriji? Kako zagotoviti čim boljše možnosti za ponovno uporabo? Kakodo sredstev za ravnanje s podatki?
V prvi predstavitvi si bomo ogledali temeljna načela diseminacije rezultatov raziskav v okviru programov Obzorje Evropa, temeljna načela praks odprte znanosti ter podrobneje zahteve glede odprtega dostopa do znanstvenih publikacij. Kaj predstavljajo prakse zgodnjega in odprtega deljenja rezultatov raziskav? Do katerih rezultatov raziskav morate zagotoviti odprti dostop? Kakšne licence morate pri tem uporabiti? Kako sploh objaviti odprte objave?
Na ta in podobna vprašanja vam bomo poskušali odgovoriti v okviru te predstavitve. V naslednjih predstavitvah pa boste spoznali načela ravnanja z raziskovalnimi podatki in drugimi rezultati raziskav. Ogledali si bomo tudi načrt ravnanja s podatki v okviru tega razpisa, odprt recenzijski sistem in ostale zanimive prakse na tem področju.
V kratki predstavitvi boste spoznali načela delovanje Ustvarjalnice, naprave, ki so v Ustvarjalnici na voljo, možnosti vključevanja uporabniške skupnosti
v upravljanje ter načine in oblike usposabljanja. Na kratko vas bomo seznanili tudi z načrti na tem področju.
Mag. Miro Pušnik na predstavitvi predstavi platformo ORE, njena temeljna načela,
prednosti objav, stroške za APC, indeksacijo objav, licence, recenzijske postopke in še mnogo več.
Raziskovalci na raziskovalnih inštitutih in univerzah so v negotovosti, kaj se od njih pričakuje pri deljenju raziskovalnih podatkov. Tu so zahteve znanstvenih revij, evropskih projektov, pa tudi pričakovanja znanstvene skupnosti.
Raziskovalci morajo oceniti kako njihovi raziskovalni podatki sledijo načelom FAIR, torej ali jih je mogoče najti, ali so dostopni, interoperabilni in ponovno uporabni (Findable, Accessible, Interoperable and Reusable – FAIR).
Dr. Connie Clare na predavanju v okviru predavanj Odprte akademije spregovori o upravljanju podatkov (ang. data stewardship) in vlogi upraviteljev podatkov (ang. data stewards) na univerzi, kako so organizirani in kako so usposobljeni za to delo. Specifično se je dotaknila, kako to delo poteka v partnerskih organizacijah 4TU.ResearchData (TU Delft, TU / Eindhoven in Univerza Twente.).
Ključni kriterij, ki opredeljuje znanstveno revijo, je ustrezen recenzijski sistem. Elektronsko založništvo nudi veliko novih možnosti, vendar se lahko pri objavah ujamemo tudi v pasti. Potrebno je poudariti, da to ni posledica odprtega dostopa, pač pa elektronskega založništva nasploh. Najpogosteje govorimo o tako imenovanih plenilskih revijah (ang. Predatory Journals),o plenilskih založbah (ang. Predatory Publishers) in ugrabljenih revijah (ang. Hijacked Journals).
Pasti odprtega objavljanja ne nastopajo le pri objavljanju znanstvenih del. Pojavljajo se lažne konference in lažne metrike.
V predavanju bo dr. Janez Štebe, predstojnik Arhiva družboslovnih podatkov, podatkovne infrastrukturne raziskovalne enote na Inštitutu za družbene vede FDV Univerze v Ljubljani, ter nacionalne področne enote za evropski konzorcij CESSDA predstavi okvirna navodila raziskovalcem pri ravnanju z raziskovalnimi podatki. Predstavil je primer, kako je na pobudo vodstva FDV delovna skupina, v kateri so sodelovali različni deležniki, izdelala tovrstna navodila, njihove osnovne elemente, ter nekatera vprašanja in dileme, ki so se pojavila v razpravah ob sprejemanju navodil.
V predavanju je Maja Vihar, zaposlena v CTK kot informacijska specialistka za področje naravoslovja in v zadnjem času deluje tudi na področjih odprtega dostopa in odprtega objavljanja, predstavila delovanje kOAlicije S od ustanovitve v septembru 2018 in njene aktivnosti pri izvajanju temeljnih načel, zbranih v desetih točkah Načrta S.
S predavanjem boste dobili osnovne informacije o delovanju kOAlicije S in vpogled v širši okvir izvajanja načel za uresničitev takojšnje odprte dostopnosti publikacij.
V predavanju mag. Miro Pušnik, direktor Centralne tehniške knjižnice Univerze v Ljubljani predstavi priporočilo z naslovom The 6 Pillars of Engaging Researchers in Research Data Management (RDM), ki ga je pripravila delovna skupina LIBER in ki govori o vlogi knjižnic pri vključevanju raziskovalcev v procese upravljanja raziskovalnih podatkov. S predavanjem boste dobili osnovna znanja, kako pristopiti k raziskovalcu in ga vključevati v proces upravljanja raziskovalnih podatkov.
‚Citizen science‘ se nanaša na splošno vključenost javnosti v raziskovalne dejavnosti, kadar predstavniki javnosti aktivno prispevajo k znanosti, bodisi s svojim intelektualnim delom, s svojim znanjem in veščinami, bodisi s svojimi orodji in viri
Vključenost širše javnosti v projekte ‚Citizen science‘ se v zadnjih letih povečuje.
izvedenih predstavitev
udeležencev
mednarodni predavatelj
