Ljubiteljska znanost za zdravje v mestnem okolju – izkušnje projekta CitieS-Health

Predstavitev je bila v četrtek, 12. 5. 2022, ob 10.00 uri.

V predavanju so bili prestavljeni rezultati in izkušnje, pridobljeni pri izvajanju dejavnosti ljubiteljske znanosti (CS) s področja okoljske epidemiologije. Aktivnosti so bile izvedene v Ljubljani, v okviru H2020 projekta CitieS-Health (citieshealth.eu), ki obravnava tematiko hrupa, zdravja in dobrega počutja v urbanem okolju.

V skladu z metodološkim okvirom projekta so bili prebivalci Ljubljane aktivno vključeni v vse faze projekta – opredelitev problema, sooblikovanje eksperimentov ter zbiranje in interpretacijo podatkov. Predavanje povzema splošne rezultate, izkušnje in oceno učinka dejavnosti, pridobljene tako v glavni študiji, v kateri so sodelovali prostovoljci, kot tudi v drugih posebnih dejavnostih, izvedenih z osnovnošolci.

(Predstavitev izvaja Centralna tehniška knjižnica Univerze v Ljubljani v sklopu predstavitev Odprte akademije.)

Komu je predstavitev namenjena

Predstavitev je namenjena širši javnosti.

Cilj predstavitve

Predavanje povzema splošne rezultate, izkušnje in oceno učinka dejavnosti, pridobljene tako v glavni študiji, v kateri so sodelovali prostovoljci, kot tudi v drugih posebnih dejavnostih, izvedenih z osnovnošolci.

Kaj je še potrebno vedeti

Predstavitev bo snemana in kasneje dostopna na Youtube, medtem kot bo drugi del – razprava anonimna. Obenem vas vljudno vabimo, da nam sporočite vsa morebitna vprašanja.

Odprta akademija je projekt usposabljanja uporabnikov (raziskovalcev, visokošolskih učiteljev, študentov in drugih zainteresiranih) za uporabo različnih praks odprte znanosti in odprtega izobraževanja.

Izvaja ga Centralna tehniška knjižnica Univerze v Ljubljani v sodelovanju z zunanjimi strokovnjaki z različnih področij odprte znanosti in odprtega izobraževanja. Poteka v različnih oblikah (predstavitve, paneli, intervjuji in drugo) ter na različne načine, pretežno z uporabo videokonferenčnih sistemov.

Udeležba

Udeležba na vseh prireditvah je brezplačna. Usposabljanja večinoma potekajo v slovenskem jeziku, v primeru tujih predavateljev pa tudi v angleščini. Vsa usposabljanja so posneta in kasneje dostopna v videoobliki na spletu. Dostopne so tudi prosojnice in drugi dokumenti v zvezi s predstavitvami. Praviloma so oblike usposabljanj dostopne v skladu z licenčnimi določili Creative Commons CC-BY.

Odprta knjižnica

Delovanje Odprte akademije je prepleteno z delovanjem kompetenčnega centra Odprta knjižnica (https://odprta-knjiznica.si/). Če imate kakršna koli vprašanja v zvezi s praktičnimi vidiki odprte znanosti ali odprtega izobraževanja, vam lahko pomaga Odprta knjižnica kot tudi Odprta akademija.

Iz vaših vprašanj in iz rešitev problemov tvorimo bazo znanja, ki bo dostopna najširšemu krogu uporabnikov – tudi v okviru Odprte akademije.

Videopredstavitve

Arhiv predstavitev Odprte akademije

Odprta znanost in data management plan v programu Obzorja Evropa – zakaj je to potrebno poznati?

Dogodek sta organizirala Mreža nacionalnih kontaktnih točk Obzorja Evropa Slovenija in Centralna tehniška knjižnica Univerze v Ljubljani.

Dogodek je bil namenjen tako bodočim prijaviteljem kot tudi prejemnikom financiranja iz programa Obzorje Evropa.

Odprta znanost v programu Obzorje Evropa: Načrt ravnanja z raziskovalnimi podatki, 2. del

Načrti ravnanja z raziskovalnimi podatki (Data Management Plan, DMP) so temelj odgovornega upravljanja s podatki in so obvezni v programu Obzorje Evropa, ne glede na to, ali gre za ustvarjanje ali za ponovno uporabo podatkov. Za učinkovito ravnanje s podatki je potrebno natančno vnaprej predvideti vse vidike ravnanja.

Načrte ravnanja z raziskovalnimi podatki lahko ustvarite sami ali pa uporabite predloge, ki jih pogosto predlagajo financerji ali institucije. Načrt praviloma sestoji iz vprašanj, na katera odgovorite smiselno s cilji in pričakovanim načinom izvajanja raziskave. V veliki meri je njegova oblika odvisna od raziskave same. Načrt ravnanja z raziskovalnimi podatki je živ dokument, ki ga lahko med potekom projekta ažurirate in obogatite. Spremembe se lahko nanašajo na novo ustvarjene podatke ali na spremembe prvotno načrtovanih ukrepov.

V drugem delu predstavitve smo nadaljevali s pregledom DMP za projekte, financirane v okviru programa Obzorje Evropa. Obravnavali smo dele, ki se nanašajo na izvor podatkov (provenienco), njihove formate, odprtost, metapodatke in licenciranje.

Odprta znanost v programu Obzorje Evropa: Načrt ravnanja z raziskovalnimi podatki, 1. del

Načrti ravnanja z raziskovalnimi podatki (Data Management Plan, DMP) so temelj odgovornega upravljanja s podatki in so obvezni v programu Obzorje Evropa, ne glede na to, ali gre za ustvarjanje ali za ponovno uporabo podatkov. Za učinkovito ravnanje s podatki je potrebno natančno vnaprej predvideti vse vidike ravnanja.

Načrte ravnanja z raziskovalnimi podatki lahko ustvarite sami ali pa uporabite predloge, ki jih pogosto predlagajo financerji ali institucije. Načrt praviloma sestoji iz vprašanj, na katera odgovorite smiselno s cilji in pričakovanim načinom izvajanja raziskave. V veliki meri je njegova oblika odvisna od raziskave same. Načrt ravnanja z raziskovalnimi podatki je živ dokument, ki ga lahko med potekom projekta ažurirate in obogatite. Spremembe se lahko nanašajo na novo ustvarjene podatke ali na spremembe prvotno načrtovanih ukrepov.

V prvem delu predstavitve smo predstavili splošne informacije o ustvarjanju podatkov, njihovi morebitni ponovni uporabi ter o tem, kako jih ustrezno opisati, da bodo razumljivi in ponovno uporabni za druge raziskovalce. Predstavili smo tudi tiste dele DMP, ki se tičejo izbire repozitorija, financ, varnosti, etike in prava.

Pomen izvora raziskovalnih podatkov (provenience) pri interoperabilnosti in ponovni uporabi

Eden od najpomembnejših sklopov metapodatkov (ki opisujejo raziskovalne podatke) so podatki o izvoru in načinu pridobitve oziroma zajemanja raziskovanih podatkov, ki jih s tujko imenujemo provenienca.

Pri tem ne gre le za osnovne podatke, kot so datum, izvajalec meritve in morebiti še metodo, ampak tudi za podrobne podatke, kot so vrsta in tip inštrumenta, pogoje meritve, uporabljene standarde, način kalibracije, načine in algoritme obdelave podatkov in podobno – za vse podatke, ki so potrebni za to, da bi lahko nekdo drug meritev ponovil ali jih primerjal z lastnimi meritvami.

Izvor raziskovalnih podatkov oziroma provenienca je nujno potrebna za interoperabilnost in možnost ponovne uporabe po principih FAIR.

Odprta znanost v programu Obzorje Evropa. Del 2

V okviru Odprte akademije nadaljujemo s pregledom politik programa Obzorja Evropa. V predstavitvi bomo orisali ključna načela ravnanja z raziskovalnimi podatki.

Kako morajo raziskovalci ravnati v zvezi z ravnanjem z raziskovalnimi podatki pri prijavi na razpise v okviru programa Obzorje Evropa? Kaj so nujne sestavine načrta ravnanja s podatki v tem programu (DMP)? Kako opisati izvor podatkov? Katerim kriterijem morajo ustrezati podatkovni repozitoriji? Kako zagotoviti čim boljše možnosti za ponovno uporabo? Kakodo sredstev za ravnanje s podatki?

Odprta znanost v programu Obzorje Evropa. Del 1

V prvi predstavitvi si bomo ogledali temeljna načela diseminacije rezultatov raziskav v okviru programov Obzorje Evropa, temeljna načela praks odprte znanosti ter podrobneje zahteve glede odprtega dostopa do znanstvenih publikacij. Kaj predstavljajo prakse zgodnjega in odprtega deljenja rezultatov raziskav? Do katerih rezultatov raziskav morate zagotoviti odprti dostop? Kakšne licence morate pri tem uporabiti? Kako sploh objaviti odprte objave?

Na ta in podobna vprašanja vam bomo poskušali odgovoriti v okviru te predstavitve. V naslednjih predstavitvah pa boste spoznali načela ravnanja z raziskovalnimi podatki in drugimi rezultati raziskav. Ogledali si bomo tudi načrt ravnanja s podatki v okviru tega razpisa, odprt recenzijski sistem in ostale zanimive prakse na tem področju.

Povezava na prezentacijo

Ustvarjalni prostor in Knjižnica stvari CTK

V kratki predstavitvi boste spoznali načela delovanje Ustvarjalnice, naprave, ki so v Ustvarjalnici na voljo, možnosti vključevanja uporabniške skupnosti
v upravljanje ter načine in oblike usposabljanja. Na kratko vas bomo seznanili tudi z načrti na tem področju.

ORE – Open Research Europe: platforma za odprte objave znanstvenih del, financiranih v okviru programov Obzorje 2020 in Obzorje Evropa

Mag. Miro Pušnik na predstavitvi predstavi platformo ORE, njena temeljna načela,
prednosti objav, stroške za APC, indeksacijo objav, licence, recenzijske postopke in še mnogo več.

Povezava na prezentacijo

FAIR načela za raziskovalne podatke

Raziskovalci na raziskovalnih inštitutih in univerzah so v negotovosti, kaj se od njih pričakuje pri deljenju raziskovalnih podatkov. Tu so zahteve znanstvenih revij, evropskih projektov, pa tudi pričakovanja znanstvene skupnosti.

Raziskovalci morajo oceniti kako njihovi raziskovalni podatki sledijo načelom FAIR, torej ali jih je mogoče najti, ali so dostopni, interoperabilni in ponovno uporabni (Findable, Accessible, Interoperable and Reusable – FAIR).

Povezava na prezentacijo

Predavanje Data stewardship (dr. Connie Clare)

Dr. Connie Clare na predavanju v okviru predavanj Odprte akademije spregovori o upravljanju podatkov (ang. data stewardship) in vlogi upraviteljev podatkov (ang. data stewards) na univerzi, kako so organizirani in kako so usposobljeni za to delo. Specifično se je dotaknila, kako to delo poteka v partnerskih organizacijah 4TU.ResearchData (TU Delft, TU / Eindhoven in Univerza Twente.).

Povezava na prezentacijo

Nezaupanja vredne založniške prakse

Ključni kriterij, ki opredeljuje znanstveno revijo, je ustrezen recenzijski sistem. Elektronsko založništvo nudi veliko novih možnosti, vendar se lahko pri objavah ujamemo tudi v pasti. Potrebno je poudariti, da to ni posledica odprtega dostopa, pač pa elektronskega založništva nasploh. Najpogosteje govorimo o tako imenovanih plenilskih revijah (ang. Predatory Journals),o plenilskih založbah (ang. Predatory Publishers) in ugrabljenih revijah (ang. Hijacked Journals).

Pasti odprtega objavljanja ne nastopajo le pri objavljanju znanstvenih del. Pojavljajo se lažne konference in lažne metrike.

Povezava na prezentacijo

Kako izdelati navodila za ravnanje z raziskovalnimi podatki v raziskovalni organizaciji

V predavanju bo dr. Janez Štebe, predstojnik Arhiva družboslovnih podatkov, podatkovne infrastrukturne raziskovalne enote na Inštitutu za družbene vede FDV Univerze v Ljubljani, ter nacionalne področne enote za evropski konzorcij CESSDA predstavi okvirna navodila raziskovalcem pri ravnanju z raziskovalnimi podatki. Predstavil je primer, kako je na pobudo vodstva FDV delovna skupina, v kateri so sodelovali različni deležniki, izdelala tovrstna navodila, njihove osnovne elemente, ter nekatera vprašanja in dileme, ki so se pojavila v razpravah ob sprejemanju navodil.

Načrt S: Podpora prehodu na popoln in takojšnji odprti dostop do znanstvenih publikacij

V predavanju je Maja Vihar, zaposlena v CTK kot informacijska specialistka za področje naravoslovja in v zadnjem času deluje tudi na področjih odprtega dostopa in odprtega objavljanja, predstavila delovanje kOAlicije S od ustanovitve v septembru 2018 in njene aktivnosti pri izvajanju temeljnih načel, zbranih v desetih točkah Načrta S.

S predavanjem boste dobili osnovne informacije o delovanju kOAlicije S in vpogled v širši okvir izvajanja načel za uresničitev takojšnje odprte dostopnosti publikacij.

Povezava na prezentacijo

6 stebrov pri vključevanju raziskovalcev v procese upravljanja z raziskovalnimi podatki

V predavanju mag. Miro Pušnik, direktor Centralne tehniške knjižnice Univerze v Ljubljani predstavi priporočilo z naslovom The 6 Pillars of Engaging Researchers in Research Data Management (RDM), ki ga je pripravila delovna skupina LIBER in ki govori o vlogi knjižnic pri vključevanju raziskovalcev v procese upravljanja raziskovalnih podatkov. S predavanjem boste dobili osnovna znanja, kako pristopiti k raziskovalcu in ga vključevati v proces upravljanja raziskovalnih podatkov.

Povezava na prezentacijo

Skupnostna znanost (citizen science) kot steber odprte in sodelovalne znanosti

‚Citizen science‘ se nanaša na splošno vključenost javnosti v raziskovalne dejavnosti, kadar predstavniki javnosti aktivno prispevajo k znanosti, bodisi s svojim intelektualnim delom, s svojim znanjem in veščinami, bodisi s svojimi orodji in viri

Vključenost širše javnosti v projekte ‚Citizen science‘ se v zadnjih letih povečuje.

Povezava na prezentacijo

Predstavitve Odprte akademije v številkah

10+

izvedenih predstavitev

700+

udeležencev

1

mednarodni predavatelj

(01) 2003-420
Mitja.Vovk-Iskric@ctk.uni-lj.si
Skip to content