Pogosto zastavljena vprašanja

Vpis v knjižnico, izposoja gradiva in uporaba čitalnic

Vpis v knjižnico

Kdo se lahko vpiše v knjižnico?

V knjižnico se lahko vpiše kdor koli, tudi tujci in organizacije.

Kdo lahko vstopa v prostore CTK in uporablja vire in storitve v prostorih knjižnice?

V prostorih knjižnice lahko uporabniki CTK brezplačno uporabljajo knjižnično gradivo v čitalnicah CTK, dobijo osnovne informacije o knjižničnem gradivu in o informacijskih virih ter zaprosijo za enostavne poizvedbe. Upravičeni so tudi do usposabljanja uporabnikov.

Za katere storitve je potrebno opraviti vpis v knjižnico?

  • Izposoja gradivo na dom,
  • dostop do elektronskih informacijskih virov z oddaljenim dostopom,
  • medknjižnična izposoja,
  • prevzem pripravljene informacijske tematske poizvedbe,
  • uporabačitalniška mesta v knjižnici.

Kdaj je možen vpis in koliko stane?

Vpis ali podaljšanje članstva lahko uredite od ponedeljka do petka od 8.00 do 21.00 in v soboto od 9.00 do 17.00 na pultu izposoje. Več informacij o vpisu dobite na 01 2003 400 ali po e-pošti post@ctk.uni-lj.si. Višina vpisnine je določena v veljavnem ceniku storitev CTK.

Kakšne dokumente potrebujem za vpis?

Za vpis potrebujete:

  • veljaven osebni dokument, ki vsebuje podatek o stalnem bivališču (vsi člani),
  • potrdilo o vpisu/študentsko izkaznico (študenti – študenti Univerze v Ljubljani plačajo vpisnino v vse knjižnice Univerze v Ljubljani enkrat letno ob vpisu na matični fakulteti. Zato jim vpisnine v CTK ni potrebno plačati, morajo pa opraviti t. i. evidenčni vpis.),
  • dijaško izkaznico (dijaki),
  • kartico upokojenca (upokojenci),
  • potrdilo ZRSZ, ki ni starejše od 30 dni/dokazilo o pravici prejemanja denarne socialne pomoči (nezaposleni),
  • dokazilo o zaposlitvi na UL (zaposleni na UL).

Ali se lahko v knjižnico vpiše oseba, mlajša od 16 let?

Pri mladoletnih osebah do šestnajstega leta starosti izpolnijo in podpišejo pristopno izjavo starši ali zakoniti skrbniki in s tem prevzamejo odgovornost za spoštovanje določil Pravilnika o splošnih pogojih poslovanja CTK. V posebnih primerih (oddaljena lokacija prebivališča staršev) mladoletna oseba sama podpiše pristopno izjavo na elektronski vpisnici, starši pa dodatno podpišejo tiskano izjavo o prevzemu odgovornosti

Izposoja knjižničnega gradiva

Kako je razporejeno knjižnično gradivo v CTK?

Podatke o gradivu (knjigah, revijah, itd.) najdete v elektronskem Katalogu gradiva CTK, ki je del sistema COBISS.SI.

Tiskano gradivo CTK je razporejeno v prostem pristopu, kjer je dostopno neposredno, in v skladišču, od koder ga je potrebno naročiti. Podatek o tem, kje je gradivo postavljeno, najdete v Katalogu gradiva CTK v zapisu za gradivo pod Podatki o izvodu (signatura, lokacija, inventurna številka). V delu zapisa Status izvoda lahko vidite, ali je izbrani kos gradiva na voljo za izposojo ali je že izposojen in do kdaj.

Izposoja gradiva iz prostega pristopa poteka tako, da sami stopite do polic, ki so označene po strokovnih področjih, poiščete želeno gradivo in ga odnesete do izposojevalnega pulta, kjer si ga izposodite pri knjižničarju, ali pa si izberete samopostrežni način in si gradivo izposodite sami s pomočjo knjigomata.

Če izbranega gradiva ne najdete, se obrnite na knjižnično osebje pri izposojevalnem pultu. Nanje se lahko obrnete tudi, ko želite poiskati podatke o gradivu, v primeru enostavnih poizvedb ali kakršnih koli drugih vprašanj. Za bolj zapletene informacijske poizvedbe vas bodo napotili k informacijskim specialistom.

Če je gradivo v skladišču, gradivo naročite pri zaposlenemu pri izposojevalnem pultu. Dostava gradiva iz skladišča poteka vsako polno uro, v primeru večjih naročil po posebnem dogovoru. Gradivo iz skladišča si lahko ob delavnikih izposodite do 20.00 ure, v poletnem delovnem času do 13.00.

Ob sobotah je izposoja gradiva iz skladišča možna le po predhodnem naročilu. Gradivo, ki se nahaja v skladišču, lahko naročite na tel. 01 2003 408 najkasneje do petka do 18.00, po e-pošti: izposoja@ctk.uni-lj.si, lahko ga naročite tudi z uporabo sistema Moja knjižnica (uporabniki, ki še niso opravili vpisa, le po telefonu in e-pošti).

Kako dolgo imam lahko knjige izposojene?

Rok izposoje za tiskano gradivo (knjige in revije) je 14 dni.

Rok izposoje je mogoče podaljšati trikrat. Po izteku tega roka mora član gradivo fizično prinesti v knjižnico in si ga (če ni rezervirano) lahko ponovno izposodi za 14 dni in ga potem ponovno trikrat podaljša. V primeru, da član roka ne podaljša pravočasno, mora za obdobje od datuma poteka izposoje do datuma podaljšanja plačati zamudnino.

Za zelo iskano knjižnično gradivo lahko pristojni delavci knjižnice rok izposoje skrajšajo. Na krajši rok izposoje je član opozorjen tudi pisno – na seznamu izposojenega gradiva, ki ga prejme ob izposoji.

Kako lahko podaljšam izposojeno gradivo?

Podaljšanje ni avtomatično.

Član lahko podaljša rok izposoje (vsaj dan pred iztekom izposojevalnega roka):

  • osebno v knjižnici (pri delavcih knjižnice v času izposoje gradiva ali preko knjigomata v preostalem odpiralnem času),
  • po telefonih 01 2003 400, 01 2003 401 ali 01 2003 448 (pri delavcih knjižnice v času izposoje gradiva),
  • preko spletnega vmesnika Moja knjižnica v sistemu COBISS/OPAC ali preko mCobiss-a,
  • preko elektronske pošte: izposoja@ctk.uni-lj.si.

Gradiva ni mogoče podaljšati:

  • če je rezervirano,
  • če je že prekoračen rok izposoje ali če je že doseženo število možnih podaljšanj (osebno pri delavcih knjižnice, preko telefona ali elektronske pošte),
  • če ima gradivo poseben status (krajši rok izposoje) ali če so na uporabnikovi kartoteki zabeležene neporavnane denarne obveznosti. ki presegajo 10,00 € ali so starejše od 30 dni, ne glede na višino zneska,
  • ob pretečenem članstvu uporabnika.

Uporaba čitalnic

Kdo lahko uporablja čitalnice?

Čitalnice so na voljo vsem obiskovalcem, študij v njih pa je mogoč le za člane knjižnice.

Ali je v čitalnicah na voljo brezžično omrežje?

V čitalniških prostorih CTK sta uporabnikom na voljo dve brezžični omrežji za dostop do interneta – Eduroam in Libroam.

Ali je v CTK tiha čitalnica?

Čitalniški prostori se nahajajo v prostem pristopu, čitalnici Janeza Puha in čitalnici Antona Codellija.

V prostem pristopu lahko študirate v živahnem delovnem okolju med policami s knjigami ali revijami. Ker so prostori namenjeni tudi prebiranju literature in uporabi računalnikov, jih boste uporabljali takrat, ko pri študiju ne potrebujete popolne tišine in vas knjižnični vrvež v ozadju ne moti preveč.

Če želite študirati v tišini, boste raje uporabljali čitalnico Janeza Puha (poznana kot tiha čitalnica), v kateri je 24 sedežev. V tem prostoru je prepovedana uporaba osebnih računalnikov ter kakršna koli uporaba mobilnih telefonov ali drugih prenosnih naprav.

Za skupinsko učenje, različne sestanke in druge strokovne pogovore ali predstavitve se lahko dogovorite za uporabo manjše čitalnice (čitalnica Antona Codellija). Uporabo prostorov za skupinsko učenje in sestanke je potrebno rezervirati en dan vnaprej pri izposojevalnem pultu.

Kako lahko uporabljam računalnike v CTK?

Računalnike CTK lahko uporabljajo le člani. Izjema so računalniki s katalogom knjižničnega gradiva, ki jih lahko uporabljajo vsi uporabniki.

Računalniki CTK so namenjeni izključno za uporabo elektronskih informacijskih virov za potrebe študija, raziskovalnega in strokovnega dela. Uporabniki morajo poleg teh navodil upoštevati tudi Pravila uporabe omrežja ARNES, ki knjižnici zagotavlja dostop do storitev interneta, ter vso veljavno zakonodajo.

Knjižnica upravičenim uporabnikom omogoča dostop do brezžičnega omrežja EDUROAM in LIBROAM. Upravičeni uporabniki za uporabo teh omrežij so tisti, ki so registrirani za uporabo pri svoji matični organizaciji in se za uporabo brezžičnega omrežja prijavijo s svojim geslom. Poleg teh pravil morajo ti uporabniki upoštevati tudi splošna pravila uporabe omenjenih brezžičnih omrežij in pa pravila, ki jih za uporabo teh omrežij določajo matične inštitucije uporabnikov.

Najem garderobne omarice

Ali v CTK lahko najamem garderobno omarico?

Člani knjižnice lahko ob plačilu najemnine po veljavnem ceniku storitev CTK najamejo garderobno omarico za 30 dni.

Mesečna najemnina za uporabo omarice je določena v ceniku CTK. Plačilo najemnine je možno v času odprtosti knjižnice, najkasneje do 20. ure med tednom. Tri dni pred iztekom najemnine začne teči rok, ko lahko član najemnino podaljša. To lahko stori še zadnji dan najemnega roka osebno pri pooblaščenemu knjižničnemu delavcu na Oddelku za izposojo in upravljanje čitalnic. Najemnino obnovi s plačilom najemnine za naslednje mesečno obdobje.

Najemnik omarice mora vrniti ključ pooblaščenemu knjižničnemu delavcu na Oddelku za izposojo in upravljanje čitalnic do izteka najemnega obdobja, ni pa ga potrebno vračati dnevno. Članu, ki ključa ne vrne najkasneje zadnji dan najema oz. pred tem ne podaljša najemnine, CTK po izteku enega tedna od tega datuma, zaračuna odškodnino za nevrnjen ključ po veljavnem ceniku.

Če član ključ izgubi ali ga ne vrne v roku enega tedna po izteku najemnega obdobja, obračunamo odškodnino za izgubljen/nevrnjen ključ po veljavnem ceniku CTK.

Zaradi doslednosti izvajanja pravil si CTK pridržuje pravico, da dvakrat mesečno (datum ni določen) komisijsko preverja vsebino omaric.

Najemnik omarice mora izprazniti omarico do izteka najemnega obdobja, sicer jo CTK komisijsko izprazni. Osebne predmete člana knjižnica hrani še 10 delovnih dni po izpraznitvi, nato vrednejše stvari izroči policiji, ostale pa zavrže.

Omarice so namenjene izključno hrambi učnega gradiva. V njih ni dovoljeno hraniti hrane, pijače, oblek, obutve, neizposojenega gradiva CTK in še posebej ne nevarnih ali škodljivih predmetov/snovi. V omaricah mora član ohranjati red in čistočo.

V primeru kršitev (kršenje rokov, najdba neizposojenega gradiva CTK, zadrževanje ključa…) bomo kršilca obvestili po e-pošti. Če se po obvestilu v enem tednu ne bo oglasil, bo CTK omarico komisijsko izpraznila. Osebne predmete najemnika omarice bo CTK hranila še 10 delovnih dni po izpraznitvi, nato bo vrednejše stvari izročila policiji, ostale pa zavrgla. Ob prvi kršitvi predpisov najemnika opomnimo, ob nadaljnjih kršitvah pa mu odvzamemo pravico do uporabe omarice. Odvzem pravice je lahko začasen ali trajen. O odvzemu odloča direktor.

Za predmete, shranjene v garderobni omarici, odgovarja njen najemnik. Ključa garderobne omarice člani ne smejo posojati drugim osebam. Če ga izgubijo, nam morajo to takoj sporočiti po elektronski pošti izposoja@ctk.uni-lj.si ali osebno pooblaščenemu knjižničnemu delavcu na Oddelku za izposojo in upravljanje čitalnic.

Medknjižnična izposoja

Ali gradivo lahko pridobite iz tujine s točno določeno letnico izdaje?

Vsak posamezni zahtevek preverimo po katalogih in iskalnih orodjih dobaviteljev, povečini uspešno pridobimo želeno gradivo.

Kakšna je cena dobavljenega gradiva? 

Cena je odvisna od dobavitelja ali založnika gradiva in ali gre za knjigo ali elektronski dokument.

  • Izposoja knjižnega gradiva iz Ljubljane je večinoma brezplačna.
  • Pošiljanje knjižnega gradiva po pošti iz CTK stane 5 €.
  • Kadar knjižno gradivo pridobimo iz slovenskih knjižnic, znaša cena dobavitelja 5 € do 8 € + 5 € poštnina za vračilo gradiva po pošti.
  • Kadar knjižno gradivo pridobimo iz knjižnic v tujini, znaša cena dobavitelja med 8 € in 16 € + 19 € poštnina za vračilo gradiva po pošti.
  • Članki, pridobljeni v elektronski obliki iz slovenskih knjižnic, stanejo med 1,5 € in 6 €.
  • Članki v elektronski obliki, pridobljeni iz knjižnic v tujini, večinoma stanejo med 5 € do 12 €, lahko pa cena sega vse do 50 €.
  • Nakup članka v elektronski obliki pri založniku v večini primerov stane med 20 € in 35 €, včasih lahko tudi več.

Kako hitro lahko dobavite naročeno gradivo?

  • Če knjižno gradivo ni izposojeno, je iz slovenskih knjižnic dobavljivo v dveh do treh delovnih dneh.
  • Če je knjižno gradivo dobavljivo iz tujine, je čas dobavljivosti od 4 do 10 dni.

Članki v elektronski obliki : 

  • Če gre za nakup članka pri založniku, je članek dobavljiv še isti dan.
  • Če gre za nakup skeniranega članka iz tiskane revije ali za sken poglavja, je rok dobave od 1 do 3 dni.

Imam samo pomanjkljive podatke o gradivu, ga lahko vseeno naročim?

Uporabimo kataloge, različna iskalna orodja in splet, potrudimo se, da gradivo najdemo in vam ga dobavimo.

Zanima me veljavnost standarda.

V katalogu za vas lahko preverimo veljavnost standarda; ta storitev je brezplačna.

Vem, da standard, ki me zanima, ne velja več. Kako lahko izvem, kateri standard ga nadomešča?

V katalogu za vas lahko preverimo veljavnost standarda; če standard ne velja več, vam lahko najdemo standard, ki ga nadomešča. Ta storitev je brezplačna.

Lahko preko medknjižnične izposoje naročim standard?

Zaradi licenčnih določil vam lahko naša služba dobavi le SIST-ove standarde v papirni obliki. Po potrebi ponudbo za nakup SIST-ovega standarda pošljemo še isti dan. Dobava traja do treh dni. Za vse ostale standarde lahko za vas preverimo in vam pošljemo podatke o veljavnosti in ceni standarda, ponudnika standarda, spletno stran, kjer standard lahko kupite. Zaradi licenčnih določil pa vam naša služba teh standardov ne more nabaviti.

Lahko gradivo (članek, knjigo, …) naročim po telefonu?

Po telefonu žal ne sprejemamo naročil za gradivo. Naročila sprejemamo po elektronski pošti na e-mail oddelka (illctk@ctk.uni-lj.si,), po faksu ali po pošti.

Informacijske, razvojno raziskovalne in izobraževalne storitve

Poznam naslov zanimive knjige, vendar v knjižnicah ni dostopnega izvoda. Kako mi lahko pomagate?

Pošljite predlog za nabavo knjige. Predlog bodo proučili skrbniki zbirk in knjigo naročili, v kolikor bo zanimiva za zbirko CTK.

Standardi

Želim si pogledati standard, ki ga v vašem katalogu nimate. Ali mi lahko pomagate?

Pošljite vprašanje našim informacijskim specialistom za standarde, ki bodo preverili, če je standard v kateri od zbirk CTK. V kolikor standarda v CTK nimamo, je pa zanimiv za našo zbirko standardov, ga bomo naročili in vas obvestili, ko bo na voljo za ogled v prostorih CTK.

Svetovanje-poizvedbe

Pišem seminarsko nalogo, vendar ne najdem dovolj ustrezne literature. Ali mi lahko pomagate?

Izpolnite obrazec za naročilo informacijske poizvedbe. Strokovnjak, ki pozna strokovno področje vaše naloge, bo preiskal relevantne informacijske vire in vam predlagal literaturo, ki obravnava problem vaše seminarske naloge.

Ali mi lahko pomagate pri pisanju diplomske naloge?

Pri pisanju diplomske naloge vam ne moremo pomagati, saj mora biti ta vaše izvirno avtorsko delo. Vam pa lahko naši strokovnjaki pomagajo pri iskanju ustrezne strokovne in znanstvene literature in tudi predlagajo literaturo, ki obravnava tematiko vaše naloge.

Iščem ustrezno strokovno literaturo za izdelavo magistrske naloge, vendar ne najdem nič primernega. Ali mi lahko pomagate?

Izpolnite obrazec za naročilo informacijske poizvedbe ali pa se obrnite na naše strokovnjake, ki vam bodo lahko pomagali.

Bibliografije-OSIC

Sem dijak in bi rad vpisal svojo raziskovalno nalogo v sistem COBISS. Kje bi mi to naredili?

V CTK vnašamo podatke o raziskovalnih nalogah in o drugih znanstvenih in strokovnih delih v sistem COBISS. Storitev opravljamo za vse raziskovalce in druge strokovnjake, ki jim vnosa ne zagotavlja njihova inštitucija.

Nabava knjižničnega gradiva

Nabava knjižničnega gradiva

Ali lahko predlagam nakup knjige ali revije?

Lahko. To najlažje naredite na tak način, da pošljete e-pošto na naslov info-center@ctk.uni-lj.si. Lahko tudi pokličete na eno izmed telefonskih številk informacijskih specialistov na Oddeleku za informacijske razvojne in izobraževalne storitve IRIS , ki vas bodo usmerili do ustreznega skrbnika zbirke.

Knjižnici bi podaril/a knjige ali revije.  Sprejemate darove knjig ali revij?  Kakšen je postopek?

Idealno je, če imate seznam knjig ali revij, ki bi jih podarili. Če ga nimate, nič hudega.

V CTK sprejemamo rabljene knjige in revije, ki morajo biti v takem stanju, kot bi si tudi vi želeli izposoditi gradivo, torej razmeroma dobro ohranjene (brez plesni, brez manjkajočih platnic ali strani, brez neprijetnega vonja, brez bistvenih poškodb, čiste, …).

Sprejemamo knjižno gradivo, ki je za naše področje (tehnika in naravoslovje) zanimivo in ga v naši zbirki še nimamo. Včasih sprejmemo tudi knjižno gradivo, ki ga sicer že imamo, pa bi ga radi nadomestili z bolj ohranjeno različico. O primernosti posamezne knjige ali letnika revij odločajo naši skrbniki zbirk.

Če imate knjige, ki bi jih radi podarili, pokličite vodjo oddelka za pridobivanje informacijskih virov na (01) 2003 414 in se dogovorite za prevzem.

CTK nima svojega prevoznega sredstva, tako da smo odvisni od vaše dobre volje, da nam gradivo dostavite. V izjemnih primerih, ko gre za velike količine knjižnega gradiva, ki je zanimivo za prevzem v fond CTK, se lahko individualno dogovorimo za prevzem.

Ob prevzemu vaših knjig vas bomo prosili za izpolnjen in podpisan izvod obrazca za fizične osebe ali obrazca za pravne osebe. Obrazec si lahko natisnete vnaprej, lahko pa vam ga natisnemo mi ob prevzemu gradiva.

Imam stare knjige/revije. Knjižnice jih nočejo, jaz pa jih ne želim vreči med star papir. Kaj lahko storim?

Če knjižno gradivo, ki ga želite podariti, ni primerno za našo zbirko, ga lahko pustite na naši t. i. modri polici v avli CTK. Namenjena je starim knjigam in revijam, ki iščejo nove zainteresirane lastnike. Zagotovo se najde kdo, ki ga vaša stara knjiga zanima! Modra polica je dobra alternativa za tiste, ki vam srce ne da, da bi stare knjige vrgli v zabojnik za star papir.

Konzorciji CTK

Konzorciji CTK

Katere konzorcije upravlja CTK?

CTK trenutno upravlja in vodi osem konzorcijev. Za vsak servis imamo svoj konzorcij, to so:

Trenutno število institucij v konzorcijih:
ScienceDirect 16
SpringerLink 21
Nature Journals (NPG Journals) 21
Wiley Online Library 11
ACS All Society Package 5
IEEE/IET Electronic Library 3
JSTOR archive collections 8
RCS Gold 3
Scopus 45

Kateri od servisov bi bil primeren za našo institucijo?

Sodelovanje v posameznih konzorcijih je odvisno od področja, ki ga servis pokriva, in od interesa ter finančnih zmožnosti institucije za posamezna znanstvena/strokovna področja. Npr. družboslovne vsebine ne zanimajo tehniških institucij ipd.

Kako bi se lahko vključili v konzorcij CTK?

Kot je omenjeno zgoraj, ne gre le za en konzorcij, pač pa za več konzorcijev – za vsak servis obstaja svoj konzorcij. Zmotno je mnenje, da bi z enkratno letno članarino institucija lahko dostopala do vseh vsebin, ki jih upravlja CTK.

Kakšna je članarina za sodelovanje v konzorcije?

Članarina v klasičnem pomenu besede ne obstaja. Vsaka institucija krije svoj delež do polne cene (razlike med odobrenimi sredstvi sofinanciranja ARRS in polno ceno). Ta cena variira iz leta v leto. Spreminjajo se deleži sofinanciranja ARRS, cene servisov se praviloma vsako leto dvignejo za ca. 5 %, spreminja se menjalni tečaj USD, spreminjajo se cenovne politike založb itd. Ker so založbe monopolisti na svojem področju, cene dvigajo v svojem tempu, ne glede na razmere na trgu. Če institucija še ni bila vključena v prijavo na razpis za sofinanciranje v prihajajočem letu, do sofinanciranja v tistem letu še ni upravičena, lahko pa sodeluje in sama krije poln znesek.

Koliko bi morali plačati za sodelovanje v katerem od konzorcijev?

Cene za vsako posamezno institucijo znotraj konzorcija (servisa) določi založba – lastnica servisa. Ceno določijo glede na velikost institucije (pogosto glede na število zaposlenih + vpisanih študentov, čeprav je število dejanskih potencialnih uporabnikov bistveno nižje), glede na število pedagoškega osebja, glede na število bolnišničnih sob, pogosto pa sploh ne obrazložijo, kako so do cene prišli. Praviloma gre za razmeroma visoke zneske.

Okvirni polni zneski, ki jih za manjše institucije zahtevajo posamezne založbe:

Science Direct (15.000 – 40.000 EUR) SpringerLink (12.000 – 20.000 EUR), Nature  (12.000  – 20.000 EUR), Wiley Online Library  (7.000 – 15.000 EUR), ACS Online Package (ca. 20.000 EUR), IEEE Xplore (30.000 – 40.000 EUR) JSTOR (13.000 – 15.000 EUR).

Cene so odvisne od obsega vsebin (npr. celotna zbirka ali samo posamezne vsebinske zbirke), tudi od tečaja USD, velikosti institucije itd. Lahko tudi bistveno odstopajo od zgoraj navedenih okvirnih zneskov.

Se lahko v okviru prijave na ARRS tudi naša institucija poteguje za sofinanciranje?

CTK se vsako leto (praviloma) spomladi prijavi na razpis Javne agencije za razsikovalno dejavnost za sofinanciranje znanstvene literature za sofinanciranje v naslednjem letu. CTK v sofinanciranje prijavi konzorcije, ki jih upravlja. Postopek ocenjevanja, možnosti pritožb, pošiljanje obvestil o odbrenih sredstvih, dejanska nakazila odobrenih sredstev itd. so zaključeni nekje novembra. S tem sofinanciranjem potem sestavimo finančno sliko za zneske sodelovanje vseh zainteresiranih insititucij v naslednjem letu. V sofinanciranje lahko vključimo tiste institucije, ki smo jih navedli v prijavi na razpis spomladi. Gre torej za časoven zamik ca. 8 mesecev. Institucija, ki še ni bila vključena v prijavo za sofinanciranje spomladi tekočega leta, (še) ni upravičena do sredstev sofinanciranja ARRS za elektronski dostop v prihajajočem letu.

Ko so znani zneski sofinanciranja ARRS, vse sodelujoče institucije dobijo preglednico, iz katere je razvidno, kolikšen delež bo za posamezen servis (konzorcij) kril ARRS, koliko pa bo morala vsaka institucija doplačati. Delež sofinanciranja ARRS se za posamezne konzorcije giba od 18 % do 80 %, razliko do polne cene z ustreznim DDV krijejo institucije same.

Imam še dodatna vprašanja, kdo mi lahko pove še več o konzorcijih CTK?

Tatjana Intihar, telefonska številka 01 2003 414 ali tatjana.intihar@ctk.uni-lj.si.