David Chipperfield je Pritzkerjev nagrajenec leta 2023

Pritzkerjeva nagrada velja za najpomembnejšo nagrado na področju arhitekture.

Letos jo je prejel britanski arhitekt David Chipperfield (r. 1953). Nagrajen je za brezčasno sodobno oblikovanje, ki se sooča s podnebnimi izzivi, spreminja družbene odnose in oživlja mesta, piše v obrazložitvi nagrade.

Chipperfield je dejal, da nagrado jemlje kot spodbudo, da se bo še naprej posvečal arhitekturi v smislu njenega prispevka k reševanju izzivov na področju podnebnih sprememb in družbene neenakosti. Sicer je med drugim znan po prenovah in rekonstrukcijah starih stavb, ki jih uglašuje s sodobnostjo, hkrati pa spoštuje njihovo zgodovino in kulturo.

Pritzkerjevo nagrado je leta 1979 ustanovil ameriški podjetnik Jay A. Pritzker. Chipperfield je 52. prejemnik te nagrade, ki znaša 100.000 USD. Nekateri ji pravijo tudi »Nobelova nagrada arhitekture«.

VirI novice:

• https://www.pritzkerprize.com/laureates/sir-david-alan-chipperfield-ch
• https://www.sta.si/3147124/pritzkerjeva-nagrada-letos-britanskemu-arhitektu-davidu-chipperfieldu
• https://sl.wikipedia.org/wiki/Pritzkerjeva_nagrada

Pripravila: dr. Doris Dekleva Smrekar, univ. dipl. inž. arh.,
informacijski specialist za področja arhitekture, urbanizma in designa

James-Simon-Galerie v Berlinu
Vir fotografije: www.designcurial.com

Umetna inteligenca, vaš novi sodelavec (ali šef)

Običajno si umetno inteligenco predstavljamo kot super pametno entiteto iz znanstvenofantastičnih filmov, ki ne le da razmišlja kot ljudje ampak je človeškim možganom superiorna. No, do te stopnje še nismo prišli. Vsaj uradno ne. A vendar zmore specializirana umetna inteligenca več kot večina ljudi na tem področju. Programi, podprti z umetno inteligenco, danes v par sekundah naredijo to:

• Napišejo pesem (o čemerkoli želite).
• Pišejo tekste e-mailov (ki navdušijo).
• Pišejo tekste člankov (o kateri koli tematiki).
• Naredijo zvočni posnetek teksta (s poljubno izbranim glasom).
• Na podlagi teksta oblikujejo slike (in to primerno vsebini).
• Pripravijo video prezentacijo (ki sledi dogajanju v tekstu).
• Oblikujejo sliko na podlagi par besed (kot ta ob prispevku: umetna inteligenca kot šef ekipi ljudi v pisarni).
• Grafični dizajn (recite le besedo in dizajn bo pripravljen).
• Programiranje (programerji so sprogramirali umetno inteligenco, ki zna zdaj sama programirati).

A to je šele začetek liste opravil.

Machine learning programi tudi pokličejo vaše potencialne stranke, jim pošljejo sms, priporočajo izdelke v spletni trgovini. Seveda poskrbijo še za računovodstvo in peljejo psa na sprehod. No, vsaj digitalnega.

So si pravniki pravkar oddahnili? Umetna inteligenca ne zna opravljati tega dela?

Pravzaprav … ravno nekaj tednov nazaj je program umetne inteligence uspešno opravil izpit za odvetnika v ZDA. Vse je mogoče.

V bistvu, kdo bo pravzaprav še ohranil službo v pisarnah čez nekaj let? Mogoče šef?

Ja, pametni programi in roboti se pripravljajo, da po tovarnah zavzamejo še tovarne, kavarne, hotele, bolnišnice, gradbišča, ceste, ladje, vlake, tovornjake in skladišča. Samo nogomet naj nam pustijo!

Več o tem: racunalniske-novice.com

Pripravila: Sonja Zagorc Kontić, univ. dipl. inž. el.,
inf. spec. za področje elektrotehnike in računalništva

Umetna inteligenca kot šef ekipi ljudi v pisarni.
Vir fotografije: racunalniske-novice.com

Na kratko: kaj je ChatGPT?

Najbolj poenostavljena razlaga je, da gre za na umetni inteligenci temelječ spletni klepetalnik, ki mu glede na širino tem, o katerih lahko razpravlja, in nabora zahtev, ki jih lahko izpolni ob prošnji človeškega sogovornika, trenutno najverjetneje ni para. Milijoni uporabnikov po vsem svetu od konca novembra lani, ko je organizacija Open AI, ki se ukvarja z razvojem zelo naprednih jezikovnih modelov, izdala ChatGPT, še vedno ugotavljajo razsežnosti vsega, kar zmore klepetalnik. Takole je svoje poslanstvo z razlago, ki naj bi jo razumel šestletnik, v slovenskem jeziku pojasnil sam ChatGPT:

ChatGPT se je kmalu po izidu prve različice začel uveljavljati kot orodje za zbiranje in obdelavo podatkov, programiranje, (kreativno) pisanje besedil, umetniško ustvarjanje, odgovarjanje na preprosta in zapletena vprašanja ter še bi lahko naštevali. Omejitve njegove ustrežljivosti do sogovornikov so nekako postavljene pri ideološkem opredeljevanju in vprašanjih oziroma zahtevah, ki segajo onkraj meja zakonitega.

Zmožnosti klepetalnika ChatGPT – poimenovanje klepetalnik mu pravzaprav dela krivico, saj gre bolj za vsestranskega digitalnega pomočnika kot pa entiteto za pogovor o vremenu – so ob navdušenju (internetnih) množic pospremile tudi skrbi. Določene šole v ZDA so spletno mesto, ki gosti ChatGPT, zaradi preprečevanja zlorab pri pisanju seminarskih nalog in esejev že začele blokirati, nekateri strokovnjaki za informacijsko varnost, na primer podjetje Check Point Research, pa opozarjajo, da ChatGPT vsaj v teoriji omogoča ustvarjanje zlonamerne programske kode tudi posameznikom, ki sicer ne vedo ničesar o programiranju ali “hekanju”. Strahovi, da bi ChatGPT z nadaljnjimi izboljšavami jezikovnega modela lahko nadomestil ali celo ukinil določena delovna mesta, so za zdaj še precej polarizirajoča tema.

Vir: siol.net

Pripravila: Sonja Zagorc Kontić, univ. dipl. inž. el.,
inf. spec. za področje elektrotehnike in računalništva

Ali nam bo strojno učenje pomagalo najti zunajzemeljsko življenje?

Raziskovalci so s pomočjo tehnike globokega učenja na predhodno raziskanem naboru podatkov bližnjih zvezd odkrili osem prej neidentificiranih zanimivih signalov.

Ko razmišljamo o verjetnosti odkritja tehnološko naprednega zunajzemeljskega življenja, si pogosto postavimo vprašanje: “Če so tam zunaj, zakaj jih še nismo našli?” In pogosto je odgovor, da smo preiskali le majhen del galaksije. Poleg tega so lahko algoritmi, razviti pred desetletji za najzgodnejše digitalne računalnike, zastareli in neučinkoviti, če jih uporabimo za sodobne nabore podatkov v velikosti petabajtov. Zdaj so v raziskavi, objavljeni v Nature Astronomy, ki jo je vodil dodiplomski študent na Univerzi v Torontu, Peter Ma, skupaj z raziskovalci z inštituta SETI, projektom Breakthrough Listen in pomočjo znanstvenoraziskovalnih ustanov po vsem svetu, uporabili tehniko globokega učenja za predhodno raziskani nabor podatkov bližnjih zvezd in odkrili osem prej neidentificiranih zanimivih signalov.

Vir: SETI Institute, 30. januar 2023

Več o tem: sciencedaily.com

Pripravila: dr. Tjaša Urbič, univ. dipl. kem.,
inf. spec. za področje kemije in naravoslovja

Vir fotografije: Gerd Altmann

Kava z mlekom ima lahko protivnetni učinek

Ali lahko nekaj tako preprostega, kot je skodelica kave z mlekom, pri ljudeh deluje protivnetno? Očitno je tako, glede na novo študijo. Kombinacija beljakovin in antioksidantov podvoji protivnetne lastnosti v imunskih celicah.

Prejšnje študije raziskovalcev so pokazale, da se polifenoli vežejo na beljakovine v mesnih izdelkih, mleku in pivu. V drugi novi študiji so testirali, ali se molekule med seboj vežejo tudi v kavi z mlekom. Kavna zrna so namreč polna polifenolov (antioksidantov), medtem ko je mleko bogato z beljakovinami.

V novi študiji so raziskovalci na Oddelku za živilstvo v sodelovanju z raziskovalci z Oddelka za veterino in živalske vede Univerze v Kopenhagnu raziskali, kako se polifenoli obnašajo v kombinaciji z aminokislinami, gradniki beljakovin. Rezultati so bili obetavni.

Vir: Univerza v Kopenhagnu, 30. januar 2023

Več o tem: sciencedaily.com

Pripravila: dr. Tjaša Urbič, univ. dipl. kem.,
inf. spec. za področje kemije in naravoslovja

Vir fotografije: Marek Kupiec

Ustvarjanje slovenskih arhitektk, gradbenic in oblikovalk

V galeriji DESSA na Židovski stezi 4 v Ljubljani je na ogled arhitekturna razstava »V ospredje VI: slovenske arhitektke, gradbenice in oblikovalke«. Nastala je pod kuratorstvom Centra arhitekture Slovenije. Razsvetljuje spregledani del slovenskega ženskega arhitekturnega in oblikovalskega ustvarjanja in iz bogatega arhitekturnega opusa 20. in 21. stoletja izpostavlja tista dela, ki so le redko razstavljena ter postavljena na ogled javnosti, a nič manj pomembna, kakovostna in večplastna. Izbrana dela predstavljajo pomembnejše projektne stvaritve generacij slovenskih ustvarjalk. Tokratna razstava večplastno razkriva kakovostna dela in kompleksne ideje posameznih avtoric in tako predstavlja dela in življenje arhitektk, gradbenic in oblikovalk: Judite Danile Černič Zupančič, Monike Fink Serša, Maruške Kotnik, Maje Tasić Demšar, Darje Mrevlje Pollak (1947-2008), Mojce Švigelj Černigoj, Andreje Jug, Evite Lukež, Jadranke Grmek in Ilke Čerpes.

Viri novice:

• https://www.sta.si/3145433/v-galeriji-dessa-na-ogled-spregledano-ustvarjanje-slovenskih-arhitektk-in-oblikovalk
• https://dessa.si/razstave/2023_v_ospredje_6
• https://mao.si/shop/en/product/evita-lukez-janez-suhadolc-joze-plecnik-vzajemna-zavarovalnica/

Pripravila: dr. Doris Dekleva Smrekar, univ. dipl. inž. arh.,
informacijski specialist za področja arhitekture, urbanizma in designa

Poster, oblikovanje: Evita Lukež

Največji projekt na Fakulteti za strojništvo UL doslej

CoFund projekt Obzorja Evropa Mobility GT: Tribološke raziskave površin in kontaktov za zeleno mobilnost je prejel Pečat odličnosti, s katerim bo prof. dr. Mitjan Kalin z ljubljanske strojne fakultete koordiniral projekt 24 podoktorskih raziskav v vrednosti 7,6 milijonov evrov.

Konstruiranje površin in mejnih površinskih filmov je interdisciplinarno področje, zato je potrebno široko in hkrati poglobljeno znanje inženirstva, kemije, fizike in materialov. Ko temu dodamo še zahteve po zelenih in trajnostnih sistemih, raziskave in rešitve presegajo zmogljivosti ene same raziskovalne skupine ali univerze, zato zelena mobilnost potrebuje širše povezovanje.

Mobility GT bo financiral 24 triletnih podoktorskih raziskav, od tega 12 na Fakulteti za strojništvo Univerze v Ljubljani ter po 4 na Univerzi v Leedsu (UK), Tehnološki univerzi Luleå (SE) in Univerzi v Coimbri (P). V projektu sodeluje 51 pridruženih partnerjev iz 13 držav, od tega 11 pomembnih slovenskih izvoznikov avtomobilske industrije, kot so Hidria, Kolektor, IM, Hella, Mahle, Unior itd., pa tudi druga svetovno priznana podjetja, na primer Volvo, Scania, SKF, Oerlikon, Cummins, Infineum, KissSoft, Hauzer itd., ki bodo omogočili obvezno 3-mesečno usposabljanje podoktorskih raziskovalcev. Mobility GT predstavlja tretjo fazo v razvijajoči se evropski platformi TRIBOS, ki v koordinatorstvu prof. dr. Mitjana Kalina že upravlja evropsko magistrsko mrežo Tribos+  in doktorsko mrežo GreenTRIBOS.

Podoktorskim raziskovalcem je omogočena široka paleta tem in področij dela, od zelenega mazanja in površinske nanotehnologije do mejnih in tribokemijskih filmov, lahkih kompozitov in modeliranja mazanja ter protiobrabnih in nizkostrižnih površinskih prevlek. Vse to je osrednjega pomena za evropski zeleni dogovor in potrebo po zmanjšanju skoraj nepredstavljivih 20–25 % celotne svetovne proizvodnje energije, ki se danes porablja za trenje.

Več o tem: www.fs.uni-lj.si (objavljeno 25. januarja 2023, ogled 14. 3. 2023)

Pripravila: Mojca Kosem Avsec, mag. inž. strojn.,
informacijski specialist za strojništvo

Podelitev štipendij programa L-Oréal-UNESCO »Za ženske v znanosti«

Štipendistke nacionalnega programa L-Oréal-UNESCO »Za ženske v znanosti« v letu 2023 so postale:

Tanja Goričanec, fizičarka, ki prispeva k ogljični nevtralnosti družbe z raziskovanjem odziva zunajsrediščnih detektorjev nevtronov v tipičnem tlačnovodnem jedrskem reaktorju.

Za dosežen odličen uspeh na magistrskem študiju je prejela Dekanovo priznanje, za svoje magistrsko delo Odziv fisijskih in ionizacijskih celic na reaktorju TRIGA na IJS pa je bila nagrajena s Prešernovo nagrado Fakultete za matematiko in fiziko. Doktorska študentka zadnjega letnika jedrske tehnike deluje kot perspektivna raziskovalna asistentka na Odseku za reaktorsko fiziko na Institutu “Jožef Stefan” in zaključuje doktorsko nalogo. Deluje na družbeno izjemno pomembnem področju prehoda v nizkoogljično družbo in za dosego ogljične nevtralnosti zagovarja rabo razpoložljivih ogljično nevtralnih virov, kot so obnovljivi viri in zanesljiva jedrska energija.

Biokemičarka Klara Kuret je raziskovalka na področju molekularne biologije RNK in sprememb, ki se odražajo v razvoju številnih bolezni, od raka do nevrodegenerativnih stanj.

Klara je raziskovalka na področju molekularne biologije RNK na Kemijskem inštitutu v Ljubljani. Med magistrskim študijem je pridobila dve krajši raziskovalni izkušnji v tujini, najprej v Južni Koreji na Nacionalnem inštitutu za znanost in tehnologijo v Ulsanu in kasneje na univerzi Åbo Akademi na Finskem. Kot magistrska študentka se je konec leta 2019 pridružila laboratoriju za RNK omrežja na Kemijskem inštitutu, kjer je nadaljevala z raziskovalnim delom za doktorat, ki ga je delno opravljala tudi na Inštitutu Francis Crick v Londonu. Doktorski študij opravlja na programu Nanoznanosti in nanotehnologije na Mednarodni podiplomski šoli Jožefa Stefana. V sklopu svojega doktorata z uporabo računalniških pristopov raziskuje celične stike med RNK in proteini, ki igrajo ključno vlogo pri uravnavanju izražanja genov, in so tako izrednega pomena za normalno delovanje celic in razvoj tkiv. Posledično motnje v teh stikih spremljajo razvoj številnih bolezni, od raka do nevrodegenerativnih stanj.

Kemijska inženirka Ana Oberlintner raziskuje biorazgradljive in bioosnovane materiale ter hidrofobne modifikacije celuloznih nanomaterialov, katerih namen je izboljšanje in povečanje uporabnosti embalažnih materialov.

Po zagovoru diplomske naloge Biosenzorji v mikrofluidiki na Fakulteti za kemijo in kemijsko tehnologijo Univerze v Ljubljani je Ana nadaljevala magistrski študij kemijskega inženirstva. Za svojo magistrsko nalogo Razgradnja bioplastike na osnovi hitozana v kopenskem okolju je prejela tudi Prešernovo nagrado fakultete za kemijo in kemijsko tehnologijo.

Študentka dodatnega leta podiplomskega študija ekotehnologije na Mednarodni podiplomski šoli Jožefa Stefana, kjer je tudi asistentka, ima tudi mednarodne raziskovalne izkušnje, zaposlena pa je na Kemijskem inštitutu na Odseku za katalizo in reakcijsko inženirstvo, kjer proučuje bioosnovane in biorazgradljive materiale.

Več o tem: facebook.com

Pripravila: Mojca Kosem Avsec, mag. inž. strojn.,
informacijski specialist za strojništvo

Vir fotografije: @zazenskevznanosti 

Slovenski inženirski dan 2023

Strokovna konferenca: POŽARNA VARNOST STAVB IN INFRASTRUKUTRE, 9. marec 2023.

Požarna varnost oz. varnost pred požarom je ena od bistvenih zahtev za objekte, ki jo obravnavata tako Gradbeni zakon kot Zakon o varstvu pred požarom. Na strokovni konferenci se bo iskalo odgovore na različna vprašanja o požarni varnosti, predvsem na kakšen način se zagotavlja požarna varnost v Sloveniji, katere so inženirske metode pri tem, kako obvladovati požar, če do njega pride…Katere teme se bodo obravnavale na konferenci, si lahko preberete v programu konference, ki je objavljen na tem spletnem naslovu: https://www.izs.si/assets/media/izsnovo/2023/SID-2023/Program-SID-2023_www.pdf

Pripravila: Petra Durini, mag. inž. str.,
inf. spec. na področju gradbeništva

Vir fotografije: www.izs.si

Nov mednarodni skupni študij umetne inteligence na FRI

Evropska komisija financira nov skupni magistrski program Erasmus Mundus s področja umetne inteligence, ki se bo začel izvajati v študijskem letu 2023–2024. Program bodo skupaj izvajali Fakulteta za računalništvo in informatiko Univerze v Ljubljani, Univerza Sapienza v Rimu (Italija), Univerza Radbound (Nizozemska) ter Univerza Pompeu Fabra iz Barcelone (Španija), ki program koordinira. Na voljo so štipendije.

Prvi študenti bodo vpisali nov skupni magistrski program Erasmus Mundus Joint Master in Artificial Intelligence (EMAI) v naslednjem študijskem letu 2023–2024. Gre za dvoletni program (120 ECTS), ki zagotavlja celovit okvir teorije in prakse na področju umetne inteligence.

Učni načrt zagotavlja znanje o najbolj aktualnih vsebinah umetne inteligence, kot so: strojno in simbolično učenje, podatkovne vede, obdelava naravnega jezika, robotika, kibernetska varnost, avtonomni sistemi in inteligentno odločanje. EMAI je raziskovalno usmerjen magistrski študij, v katerem študenti ne bodo pridobili le veščin za uporabo obstoječih tehnologij, temveč se bodo naučili tudi inovirati in razvijati nove. Te bodo že med študijem imeli možnost povezati s praktičnimi izkušnjami v delovnem okolju v sodelovanju s pridruženimi sodelujočimi partnerskimi podjetji.

Program je sestavljen iz štirih semestrov, pri čemer bodo prvi semester vsi študirali na UPF v Barceloni. Drugi semester, s katerim se zaključi prvi letnik, bodo opravili na kateri koli od preostalih treh univerz (v Italiji, na Nizozemskem ali v Sloveniji). Od drugega letnika dalje pa bodo študenti izbirali med članicami konzorcija glede na specializacijo:

• podatkovna znanost – Univerza v Ljubljani,
• pametno odločanje – Univerza Pompeu Fabra,
• robotika – Univerza Sapienza v Rimu,

kibernetska varnost – Univerza Radboud

Vir: www.fri.uni-lj.si

Pripravila: Sonja Zagorc Kontić, univ. dipl. inž. el.,
inf. spec. za področje elektrotehnike in računalništva

Predstavniki sodelujočih univerz v novem programu Erasmus Mundus Joint Master in Artificial Intelligence na delovnem srečanju v Barceloni

So katalizatorji potrebni za pretvorbo sladkorjev v furane?

Paradigma nujnosti uporabe trdnih katalizatorjev za pretvorbo monosaharidov v furane, kot sta furfural (FUR) in hidroksimetilfurfural (HMF), se odraža v stotinah objavljenih znanstvenih člankov vsako leto, kjer avtorji z najrazličnejšimi materiali za katalizo poskušajo razložiti mehanizem površinskih reakcij ter povečati dobitke produktov.

Kinetična študija mlade raziskovalke Ane Jakob z Odseka za katalizo in reakcijsko inženirstvo, je uspela z uporabo naprednih eksperimentalnih in računskih metod dokazati, da je za pretvorbo monosaharidov v HMF najbolj učinkovita odsotnost vsakršnih katalizatorjev s kislimi mesti, čeprav se ravno ti v vodni fazi najpogosteje preskušajo. Čeprav se z uporabo katalizatorjev energijska bariera kemijskih reakcij zniža, je znižanje z do sedaj znanimi katalizatorji vedno nesorazmerno večje za neželene reakcije v primerjavi z želenim dehidracijskim korakom. Študija je tudi pokazala, da je zaradi visoke razlike med aktivacijskimi energijami želenih in neželenih reakcij optimalno pretvorbo izvajati brez katalizatorja pri zelo visokih temperaturah in izjemno nizkih zadrževalnih časih.

Objava obravnave relativno enostavnega reakcijskega sistema v prestižni reviji Green Chemistry (IF=11.0) kaže na prodornost in iznajdljivost mlade raziskovalke ter njene skupine, saj distruptivno presega okvirje praks strokovne javnosti in premika uveljavljene paradigme.

Vir: Kemijski inštitut, 5. januar 2023

Več o tem: pubs.rsc.org

Pripravila: dr. Tjaša Urbič, univ. dipl. kem.,
inf. spec. za področje kemije in naravoslovja

Vir fotografije: Miha Grilc

Vpliv topila na kislinsko depolimerizacijo lignin

Lesna biomasa je lahko zelo uporaben vir različnih platformnih kemikalij, zato jo je potrebno ločiti na celulozo, lignin in hemicelulozo. Klasični postopki so osredotočeni na ohranjanje strukture celuloze medtem, ko se lignin pretežno degradira. Za nadaljnjo nadgradnjo lignina je potrebno lignin ločiti brez pretirane degradacije.

Naše delo je obsegalo kinetični opis acidolize – kislinske separacije aromatskega dimera benzil fenil etra na dva aromatska monomera. Pokazali smo, da se ob prisotnosti kisline benzil fenil eter loči na benzilni karbokation in fenol, benzilni karbokation se nato stabilizira z reakcijo s topilom ali z reakcijo z nastalim fenolom. Pri reakciji s fenolom se tvorijo nezaželene vezi ogljik-ogljik, ki so zaradi svoje kemijske stabilnosti težavne za nadaljnje pretvorbe pridobljenega lignina.

V našem delu smo pokazali, kako temperatura, količina prisotne kisline in izbira topila vplivajo na selektivnost pretvorbe. Pokazali smo, da je izbira topila, ki tvori nukleofile, ključna za proizvodnjo kvalitetnega lignina z organosolv obdelavo, ob tem pokazali, da je v večini topil hitrost reakcije linearno odvisna od koncentracije kisline, medtem ko je selektivnost od tega neodvisna. Vpliv temperature je bil opisan s pomočjo z regresijo pridobljenih aktivacijskih energij.

Več o tem: Kemijski inštitut, 11. januar 2023

Več o tem: sciencedirect.com

Pripravila: dr. Tjaša Urbič, univ. dipl. kem.,
inf. spec. za področje kemije in naravoslovja

Vir fotografije: Matej Žula

Metodološka inovacija SIMBA, rešitev za iskanje novih učinkovin v boju proti superbakterijam

Dr. Jerica Sabotič z Odseka za biotehnologijo Instituta “Jožef Stefan” je skupaj z dr. Anjo Klančnik in dr. Meto Sterniša z Oddelka za živilstvo Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani razvila metodološko inovacijo SIMBA, ki ponuja rešitev za iskanje novih učinkovin v boju proti superbakterijam. Novost so objavile v mednarodni znanstveni reviji s področja živilstva, oktobra lani pa je bila zaščitena tudi z mednarodno patentno prijavo. Inovacija SIMBA je pomembna za reševanje globalnega problema v zdravstvu, to je naraščajočega pojava superbakterij, kot pravijo bakterijam, odpornim proti več antibiotikom. Te bakterije povzročijo več smrti kot okužbe s covid-19 in povzročajo visoko ekonomsko škodo. “Globalni razvoj novih antibiotikov je zato usmerjen v delovanje na druge lastnosti bakterij in ne več samo na preživetje, za novo razvojno usmeritev je nujno potrebna nova metodologija,” je razložila Jerica Sabotič. Metoda SIMBA bo bistveno prispevala k razvoju, iskanju, izolaciji, ekstrakciji novih bioaktivnih učinkovin, ki bi se lahko uporabljale kot alternative antibiotikom.

Vir fotografije in prispevka: Polona Strnad, Tomaž Krištofelc; Inštitut Jožef Stefan, januar 2023

Pripravila: dr. Tjaša Urbič, univ. dipl. kem.,
inf. spec. za področje kemije in naravoslovja

Vir fotografije: Polona Strnad, Tomaž Krištofelc

CITIZENSCIENCE.SI – Nekaj novega na obzorju

Dolgo časa nazaj se je v okviru CTK že razpravljalo o občanski znanosti, sami terminologiji pomena imena občanska znanost ter tudi o digitalni platformi, ki bi celoto občanske znanosti združila v koncept observatorija te tematike. Tako se je v zadnjih dveh letih razmišljalo o zasnovi digitalne platforme in mreže občanske znanosti, sedaj pa je to postala realnost. Po dobre pol leta pogovarjanj, raziskovanj in zbiranja projektov smo skupaj s sodelavci v CTK zasnovali stran CITIZESCIENCE.SI oz. platformo Mreže občanske znanosti v Sloveniji. Stran je zasnovana kot centralna točka občanske znanosti v Sloveniji, kjer se zbirajo projekti, dogodki in novice ter na njej vse ostale informacije, poglavitne za to tematiko raziskovanja. Stran nudi širok izbor različnih projektov po različnih tematikah, ter omogoča, da se lahko vsakdo najde v določenem projektu in pri njem tudi sodeluje, kar je namen te platforme. CTK omogoča tudi usposabljanja o občanski znanosti ter različne vrste infrastruktur, hkrati pa se zbirajo tudi partnerji za sodelovanja pri projektih občanske znanosti. Zbiranje, pomoč in deljenje informacij med ljudi je največja vrlina, ki koristi ne samo raziskovalcem, pač pa tudi navadnim občanom. Upamo, da bo spletna stran zaživela v vsej svoji popolnosti in da bo vsakdo našel zanj tiste informacije, ki ga zanimajo.

Več o tem: https://citizenscience.si/

Pripravil: Til Mlakar m.i.a.

Ptica na kamnu (foto Gašper Lešnik), vir zasebni arhiv

V POVEZAVI Z AKTUALNO RAZSTAVO V GALERIJI DESSA
Knjiga: V ospredje: pionirke slovenske arhitekture, gradbeništva in oblikovanja

V knjigi je predstavljenih štiridesetih ustvarjalk, od prvih predvojnih diplomantk do povojnih generacij, ki so s svojimi deli in dosežki na različnih področjih arhitekture, gradbeništva in oblikovanja orale ledino za mlajše rodove stanovskih kolegic. Posvečena je torej pionirkam, ki so aktivno sodelovale pri snovanju, oblikovanju in označevanju prostora svojega časa. Bile so neme spremljevalke v senci poklicno bolj uveljavljenih in znanih profesorjev, sodelavcev, očetov ali soprogov, tako da je še danes težko določiti njihov dejanski delež v snovanju in realizaciji prenekatere slovenske arhitekturne mojstrovine, od Plečnikovih tržnic do Ravnikarjevega Trga republike.

uredila Helena Seražin

Vir opisa: www.emka.si/

Pripravila: dr. Doris Dekleva Smrekar, univ. dipl. inž. arh.,
informacijski specialist za področja arhitekture, urbanizma in designa

Ciklus gostujočih predavanj Fokus: arhitektura v lesu

V času med 6. aprilom in 22. majem 2023 bo na Fakulteti za arhitekturo v Plečnikovi predavalnici v Ljubljani  potekal ciklus predavanj z naslovom: »Fokus: arhitektura v lesu / Timber architecture in focus«.

Predavali bodo mednarodno priznani strokovnjaki: Hermann Kaufmann, Dietmar Eberle, Carles Enrich, Carlos Castanheira, Bosch Capdeferro, Soren Linhart in Carles Baiges Camprubi.

Podrobnejši program je dosegljiv na povezavi:
Gostujoca-predavanja-2023_SEZNAM-PREDAVATELJEV.pdf

Pripravila: dr. Doris Dekleva Smrekar, univ. dipl. inž. arh.,
informacijski specialist za področja arhitekture, urbanizma in designa

Konzorcij CTK – ugodnosti za raziskovalce glede odprtega dostopa za leto 2023

Posodobljene so vse informacije o CTK konzorcijih in/ali pridobljenih ugodnostih za leto 2023: http://www.ctk.uni-lj.si/konzorciji-ctk/

Oglejte si še ugodnosti konzorcija COSEC: NUK oz. COSEC: Ugodnosti pri stroških objav prispevkov (APC)

Pripravil: Mitja V. Iskrić

Spletinar LIBER delovne skupine za občansko znanost

LIBER in SciStarter vas vabita na drugo od njune tridelne serije spletnih seminarjev o občanski znanosti v knjižnicah. Pridružite se nam na seji “Občanska znanost v vaši visokošolski knjižnici: ideje in navdihi” 27. aprila ob 17.00 (CET). Med tem spletnim seminarjem bodo predavatelji iz ZDA in Evrope delili svoje izkušnje in vire za pomoč visokošolskim knjižnicam pri vključevanju na področje občanske znanosti. Po predavanjih bo občinstvo povabljeno, da deli in predstavi načine, na katere so praznovali mesec občanske znanosti v svojih knjižnicah. Registracija je brezplačna in odprta za vse.

Rezervirajte svoje mesto.

Več o dogodku.

Pripravil: Mitja V. Iskrić

Vir fotografije: LIBER

Unescov sklop orodij za odprto znanost

Unescov sklop orodij za odprto znanost Unesco je v decembru predstavil sklop orodij za odprto znanost (UNESCO Open Science Toolkit), ki so namenjena podpori izvajanja priporočila UNESCO o odprti znanosti. Zbirka orodij je niz vodičev, informativnih gradiv in kontrolnih seznamov, ki odražajo zadnji razvoj in stanje izvajanja priporočila. Gre za žive dokumente, ki so razviti v sodelovanju s partnerji Unesca za odprto znanost ter s pomočjo razprav in prispevkov članov Unescovih delovnih skupin za odprto znanost.

UNESCO OPEN SCIENCE TOOLKIT.

Pripravil: Mitja V. Iskrić

Vir fotografije: UNESCO

EU odločanje o prepovedi prodaje vozil z motorji na notranje zgorevanje preložil na nedoločen čas

Članice Evropske unije in Evropski parlament so oktobra lani dosegli okvirni dogovor, po katerem novi avtomobili in kombiji po letu 2035 ne bodo smeli proizvajati ogljičnih emisij, kar pomeni konec proizvodnje vozil z motorji na notranje zgorevanje.

Po letu 2050 naj bi bil tako avtomobilski promet v Evropi dokončno razogljičen, ko ne bi bilo na cestah več nobene izpušne cevi. Dogovor je sicer predvideval izjemo za “nišne” proizvajalce ali tiste, ki proizvedejo manj kot 10.000 vozil na leto.

Države članice bi v svetu EU morale potrditi novo zakonodajo že na začetku marca letos. Odločanje je preprečila Nemčija, ki si s skupino zaveznic poskuša zagotoviti več manevrskega prostora za ohranitev motorjev z notranjim zgorevanjem. To utemeljuje z rabo do podnebja prijaznejših sintetičnih goriv. Tudi v nemški avtomobilski industriji so prepričani, da je prihodnost v električni mobilnosti. Na drugi strani pričakujejo pragmatične rešitve, ki bi olajšale prehod. Sintetična goriva naj bi bila ena od takšnih rešitev, zlasti če je na razpolago dovolj obnovljivih virov.

Ploščo je sicer obrnila tudi Italija, po neuradnih informacijah sta proti uredbi tudi Poljska in Bolgarija, zato so glasovanje odložili.

Eden od argumentov kritikov nastale zmede je, da industrija, ki odloča o vlaganjih, pričakuje jasnost pri strateških odločitvah. Tudi francoski gospodarski minister Bruno Le Maire je pozval k pospešitvi naložb v elektrifikacijo. »Pri električnih avtomobilih zaostajamo za Kitajsko od pet do deset let,« je opozoril na France Info.

Kitajski proizvajalci nimajo težav z dostopnostjo do baterij, saj je Kitajska vodilna v proizvodni litij-ionskih celic. Na oktobrskem sejmu Paris Motor Show sta kitajski znamki BYD in Great Wall ob tem predstavili nove električne modele, ki bodo namenjeni izključno evropskemu trgu.

Ni še gotovo, ali je možna hitra rešitev, ki bi končala blokado v enem od zakonodajnih stebrov podnebne politike na stari celini. V združenju evropske avtomobilske industrije ACEA so pozvali k čimprejšnji rešitvi in opozorili, da je pri doseganju podnebnih ciljev bistvena tehnološka odprtost. Četudi je množična elektrifikacije velik del rešitve, po njihovi oceni ni čarobna paličica. »Sovražnik je fosilna energija, ne pa ena vrsta tehnologije,« je prepričan predsednik ACEA Luca de Meo.

Viri:

• https://www.delo.si/novice/svet/v-avtomobilski-bitki-cedalje-bolj-ociten-razdor/ (ogled 14.3.2023)
• https://www.rtvslo.si/evropska-unija/eu-konec-motorjev-z-notranjim-zgorevanjem-leta-2035/645394 (ogled 14.3.2023)
• https://www.rtvslo.si/evropska-unija/eu-odlocanje-o-prepovedi-prodaje-vozil-z-motorji-na-notranje-zgorevanje-prelozil-na-nedolocen-cas/660104 (ogled 14.3.2023)

Pripravila: Mojca Kosem Avsec, mag. inž. strojn.,
informacijski specialist za strojništvo

Vir fotografije: pixabay.com

Ob sedanjem načrtovanju bo elektrike zmanjkalo

Elektrika ne bi smela biti tržno blago, meni DR. Ferdinand Gubina in opozarja, da politika sistema ne pozna.

Če bi vso nafto in plin hoteli zamenjati z elektriko, ne bi potrebovali le še ene dodatne jedrske elektrarne, temveč najmanj dve. Poleg tega pa še veliko več sončnih elektrarn in zmogljivosti za shranjevanje elektrike, kot so črpalne hidroelektrarne, baterije in vodik, ki pa ga še ne znamo prevažati na daljše razdalje, v tujini zato raje proizvajajo amonijak. Dr. Ferdinand Gubina, upokojeni profesor in predsednik evropske konvencije nacionalnih združenj elektroinženirjev, opozarja še na pomen jalove energije, moči, frekvence in napetosti, o čemer trgovci in ekonomisti ne vedo veliko.

Proizvedeno električno energijo je treba takoj porabiti, teče pa po najkrajši poti. Ko so študenti preverjali, koliko od sto megavatnih ur (MWh), naročenih v jedrski elektrarni v Krškem, bi prišlo do podjetja v Kopru, so ugotovili, da le ena megavatna ura. To so zakonitosti elektrike, ki jih trg ne upošteva, načrti pa se jim izognejo.

Ferdinand Gubina pravi, da bi iz 7000 megavatov (MW) sončnih elektrarn, kot jih predvideva Nacionalni energetski in podnebni načrt (NEPN), dejansko dobili 900 MW električne energije, kar je malo več, kot dobimo iz TEŠ-a. Elektriko namreč potrebujemo 8760 ur na leto, sončne elektrarne jo lahko zagotavljajo največ 2760 ur, vetrnice pa 860 ur. V konicah porabe je treba imeti moč, sonce pa smo januarja imeli le zadnje tri dni. Poleti sončni paneli proizvajajo več elektrike, a bi jo bilo treba shraniti. Proizvodnja vodika in nato pretvorba v elektriko ima nizek izkoristek, približno 20-odstoten, poleg tega je vodik težko shranjevati, saj uide tudi skozi železo. Zato raje proizvajajo amonijak, ki ga je mogoče shranjevati, za uporabo v energetiki pa ga je treba spet predelati v sintetično gorivo.

»Lahko kupite 30 litrov bencina in jih porabite čez tri mesece, elektrike ne morete. Da je postala tržno blago, povzroča velike težave,« pravi Gubina. Rešitev so lahko črpalne hidroelektrarne, ki pa jih nimamo in jih niti ne načrtujemo dovolj resno. Na Dravi bi jih lahko bilo šest, na Savi vsaj kaka, a vsi projekti so zastali. Baterije shranjujejo elektriko za krajši čas, v daljšem obdobju se izpraznijo. Pozimi pa grelci lahko porabijo tudi polovico shranjene elektrike.

Vir: www.delo.si

Pripravila: Sonja Zagorc Kontić, univ. dipl. inž. el.,
inf. spec. za področje elektrotehnike in računalništva

Vir fotografije: Igor Modic

Uporaba sončne svetlobe za izdelavo biorazgradljive plastike s pomočjo umetne fotosinteze

Znanstvenikom je uspelo iz CO2, s pomočjo sončne energije, sintetizirati fumarno kislino, ki je surovina za plastiko. Običajno se fumarna kislina, ki je surovina za izdelavo polibutilen sukcinata (biorazgradljiva plastika), sintetizira iz nafte. Ta raziskava pa je pokazala, da jo je mogoče sintetizirati tudi iz CO2 in spojin, ki so pridobljene iz biomase, s tem da uporabimo obnovljivo energijo.

V zadnjih letih so okoljski problemi, ki jih povzroča globalno segrevanje, postali bolj očitni zaradi toplogrednih plinov, kot je npr. CO2. Pri naravni fotosintezi se CO2 ne reducira neposredno, temveč se veže na organske spojine, ki se pretvorijo v glukozo ali škrob. S posnemanjem tega lahko umetna fotosinteza zmanjša CO2 tako, da CO2 združi v organske spojine, ki se uporabljajo kot surovine, te pa je mogoče pretvoriti v trajne oblike, kot je plastika.

Vir: Osaka Metropolitan University, 25. januar 2023

Pripravila: dr. Tjaša Urbič, univ. dipl. kem.,
inf. spec. za področje kemije in naravoslovja

Vir fotografije: Mika Takeuchi and Yutaka Amao

Plastični odpadki na Arktiki prihajajo z vsega sveta

Pet let so državljani, ki so se odpravili na križarjenje po Arktiki, raziskovali in zbirali plastične odpadke, ki jih je naplavilo na obale Svalbarda. Te so zdaj analizirali. Ugotovili so, da je ena tretjina plastičnih odpadkov, ki so še vedno imeli odtise ali oznake, ki omogočajo analizo njihovega izvora, prišla iz Evrope, velik del pa iz Nemčije.

Skupnostna znanost daje zainteresiranim državljanom možnost, da se aktivno vključijo v znanstvene raziskave. Projekt skupnostne znanosti, ki ga izvaja AWI (Alfred Wegener Institute) na Arktiki, zdaj kaže, kako uspešno je lahko takšno sodelovanje. Pet let so državljani, ki so se odpravili na križarjenje po Arktiki, raziskovali in zbirali plastične odpadke, ki jih je naplavilo na obale Svalbarda. Te je zdaj analiziral Inštitut Alfreda Wegenerja. Po ugotovitvah je ena tretjina plastičnih odpadkov, na katerih so še vedno odtisi ali oznake, ki omogočajo analizo njihovega izvora, prišla iz Evrope, velik del tega pa iz Nemčije. Ugotovitve, ki so bile pravkar objavljene v reviji Frontiers, jasno kažejo, da celo uspešne industrializirane države, kot je Nemčija, pomembno prispevajo k onesnaževanju oddaljenih ekosistemov, kot je na primer Arktika.

Vir: Alfred Wegener Institute, Center v Helmholtzu za polarno in morsko raziskovanje, 7. februar 2023

Pripravila: dr. Tjaša Urbič, univ. dipl. kem.,
inf. spec. za področje kemije in naravoslovja

Vir fotografije:  upklyak

Izbor inženirke leta

Prejemnica naziva inženirka leta 2022, ki ga podeljujeta revija IRT3000 in družba Mediade s partnerji, je Rosana Kolar, diplomirana inženirka strojništva in letalska mehaničarka v podjetju Adria Tehnika. Priznanje je prejela na slavnostni razglasitvi v Linhartovi dvorani Cankarjevega doma.

Kolarjeva je že kot 11-letna deklica naznanila, da želi postati letalska mehaničarka. Njene otroške sanje so se uresničile po uspešno zaključenem študiju strojništva letalske smeri na Fakulteti za strojništvo Univerze v Ljubljani, ko se je kot letalska mehaničarka zaposlila pri družbi Adria Tehnika.

Pred šestimi leti je z željo spoznavanja prav vseh faz dela začela na začetku in kot pomočnica letalskega mehanika opravljala najpreprostejša dela letalskega vzdrževanja. Lani pa je pridobila svojo prvo licenco: letalski mehanik B1 za tip Airbus A320 family.

Odličnega inženirja ne sme biti strah mnenja okolice, saj je včasih ravno to zavora nadaljnjega razmišljanja, je prepričana Kolarjeva.

Zgledujmo se po tistih, ki premikajo meje

“Stereotipi in predsodki o moških in ženskih poklicih so škodljivi, zato moramo najprej vsak sam ter nato tudi kot družba poskrbeti, da postanejo del preteklosti. Zgledujmo se po tistih, ki premikajo meje,” je na slovesnosti poudarila predsednica republike Nataša Pirc Musar.

Vse nominiranke, še posebej pa nagrajenka, so po prepričanju predsednice zgled, kako premikati meje. Ženske morajo pogumno in smelo še naprej prebijati steklene strope, moški pa jim morajo pri tem pomagati in jih spodbujati, meni.

“Začeti moramo seveda doma, kjer morajo starši slediti željam deklet in jih pri njihovih sanjah ne omejevati. Samo nebo je meja. Ženske pa moramo moške ves čas opozarjati, da naše želje niso agresivna pretirana ambicioznost, temveč le želja biti odlične v tem, kar počnemo,” je dejala.

Več o tem: siol.net

Pripravila: Sonja Zagorc Kontić, univ. dipl. inž. el.,
inf. spec. za področje elektrotehnike in računalništva

Vir fotografije: Andrej Križ

Prejemnik nagrade IZS za inženirsko odličnost 2022 in Delova osebnost leta 2022, gradbeni inženir Marjan Pipenbaher

Marjana Pipenbaherja, univ.dipl.inž.grad., enega najbolj priznanih graditeljev mostov, poznamo predvsem po projektiranju mostov, viaduktov, galerij in zahtevnih inženirskih objektov v Sloveniji in tujini z uporabo novih tehnologij in inventivnimi konstrukcijskimi rešitvami. Projektiral je več kot 200 mostov pri nas in v tujini. Za svoje strokovno delo pa je prejel več mednarodnih in domačih strokovnih priznanj in nagrad, nazadnje nagrado za Inženirsko odličnost 2022, ki jo je podelila Inženirska zbornica Slovenije, prejel pa je tudi prestižni naslov medijske družbe Delo Delova osebnost leta 2022.

Njegova strokovnost in predanost delu pa se je pokazala/izkazala tudi v nedavnem uničujočem potresu v Turčiji, kjer, kot poroča Televizija Slovenija, da v potresu nobeden od dveh velikih avtocestnih mostov čez reko Evfrat, ki ju je projektiral Marjan Pipenbaher nedaleč žarišča potresa, nista bila poškodovana.

»Mostovi so vedno povezovali ljudi. So lepe zgodbe. Postavljeni so vedno tam, kjer so najbolj potrebni. Povezuje ljudi in narode. Posebno sta mi draga mostova Črni Kal in Pelješac« [Marjan Pipenbaher v govoru na gala prireditvi za Delovo osebnost leta 2022]

Povezava do posnetka gala prireditve Delova osebnost leta 2022: https://youtu.be/DVsNUZT_VsA

Pripravila: Petra Durini, mag. inž. str.,
inf. spec. na področju gradbeništva

Viadukt Črni Kal, foto: Petra Durini

Most na Pelješac, foto: Matjaž Rupnik

Seismic Risk Analysis of Nuclear Power Plants

Avtorji: Wei-Chau Xie, University of Waterloo, Ontario, Shun-Hao Ni, Candu Energy, Inc., Ontario, Wei Liu, Candu Energy, Inc., Ontario, Wei Jiang, Candu Energy, Inc., Ontario

Področje: gradbeništvo, potresno inženirstvo, geologija, seizmologija

Vsebina: Knjiga vsebuje širok nabor tem potresnega inženirstva, ki so bistvene za razumevanje in izvajanje analize potresnega tveganja, vključno s teorijo verjetnosti in naključnimi pojavi, digitalno obdelavo signalov, dinamiko zgradbe, naključnimi vibracijami in inženirskim tveganjem ter zanesljivostjo. Knjiga je primerna kot učbenik na podiplomski ravni za samostojno učenje ali kot referenčna knjiga.

Priporočilo: Večina se nas je že kdaj vprašala, kaj bi se lahko zgodilo z jedrsko elektrarno ob potresu? Vsebina knjige predstavlja sistematičen in celovit uvod v celoten proces analize potresnega tveganja kritičnih inženirskih objektov, s poudarkom na jedrskih elektrarnah. Obravnava različne metodologije za oceno potresnega tveganja.

Knjiga je namenjena tako strokovnjakom za potresno inženirstvo kot tudi študentom višjih letnikov.

COBISS: plus.cobiss.net/cobiss/si/sl/bib/ctk/40118021

Informacijski specialist: Petra Durini, mag. inž. str.,
inf. spec. na področju gradbeništva

E-Armagedon – družbene posledice večjih izpadov električne energije

Avtor: Anja Kolak, Iztok Prezelj, Klemen Kocjančič, Zvone Košnjek

Področje: elektrotehnika / elektroenergetika

Vsebina: V sodobni družbi nenehno narašča poraba električne energije, družba postaja vedno bolj odvisna od elektrike. Tako se zastavljajo vprašanja, koliko smo v sodobni družbi odporni na večje izpade električne energije in katere tipične posledice povzročijo večji izpadi električne energije.

Avtorji knjige pristopijo h kompleksni tematiki v treh delih.

• V prvem delu predstavijo ključne koncepte v povezavi z izpadi električne energije (izpadi, kaskadni izpadi, motnje, razpadi sistema, nenormalno obratovalno stanje itn.).
• V drugem delu avtorji obravnavajo tipične čezsektorske posledice večjih izpadov električne energije in številne konkretne primere izpadov po svetu.
• V tretjem delu knjige pa preučijo primer Slovenije, pri čemer s številnimi intervjuji v številnih sektorjih in institucijah preverijo izkušnje z izpadi elektrike in pripravljenost na različne scenarije izpadov.

V sklepnem delu ponudijo tudi številna priporočila, kako izboljšati robustnost in pripravljenost slovenske družbe na tem področju.

Priporočilo: Knjiga je namenjena vsem, ki jih zanima energetika

Informacijski specialist: Sonja Zagorc Kontić, univ. dipl. inž. el.,
inf. spec. za področje elektrotehnike in računalništva

Sustainable Badass: A Zero-Waste Lifestyle Guide

Avtor: Gittemarie Johansen

Področje: okoljevarstvo

Vsebina: Ta knjiga je vodnik po življenjskem slogu in uvod v trajnostno življenje. Pokaže vam, zakaj in kako zmanjšati porabo, hkrati pa brez truda narediti svoje navade bolj zelene. V njej najdemo veliko praktičnih nasvetov, orodij in pomembna dejstva o onesnaževanju s plastiko, prekomerni porabi in podnebni krizi. Od majhnih sprememb, kot sta predcikliranje in nakup izdelkov z minimalno ali brez embalaže, do popolne odstranitve plastike; ta knjiga vas opolnomoči, da postanete trajnostni uporabnik, tako da v vsakdanjem življenju brez truda sprejemate odločitve, ki pozitivno vplivajo na naš planet.

Priporočilo: Za vse, ki jim ni vseeno za naš planet in iščejo načine, na katere bi lahko sami pomagali.

Informacijski specialist: dr. Tjaša Urbič, univ. dipl. kem.,
inf. spec. za področje kemije in naravoslovja

Vir fotografije: amazon.com

Čudni kvantni svet

Avtor: Tina Bilban

Področje: znanost, fizika

Vsebina: Avtorica, kot sama pravi, v knjigi dregne prav v središče čudnosti kvantnega sveta. Predstavi nenavadne rezultate kvantnih poskusov in znanstvene opise kvantnega sveta in ob tem razloži tudi vse manj znane pojme. Ponudi možne razlage čudnosti kvantnega sveta, ki se po natančnem filozofskem premisleku sestavi v novo podobo sveta, ki ni nič bolj čudna kot slika klasične fizike, zahteva pa opustitev nekaterih starih prepričanj. Večji del knjige sledi Bohrovemu  razumevanju kvantnega sveta, na koncu pa predstavi še nekaj drugih pogledov oz. interpretacij kvantne čudnosti.

Priporočilo: Za vse, ki jih zanima znanost na poljuden in duhovit način.

Informacijski specialist: dr. Tjaša Urbič, univ. dipl. kem.,
inf. spec. za področje kemije in naravoslovja

Vir fotografije: miszalozba.com