Beseda urednice

Pomlad je čas obnavljanja in rasti, kjer narava cveti in se prebuja iz zimskega počitka. Na področju znanosti pomlad pogosto simbolizira nova odkritja in preboje. Tehnične študije v tem živahnem letnem času so lahko vrata do inovacij in napredka, saj sveže ideje vzklijejo in poženejo korenine, podobno kot novo življenje, ki se pojavi spomladi. Zato je čas za spremembe, napredek in nove možnosti na področju vašega študija in raziskovanja. Upam, da boste kaj od tega našli tudi v naši knjižnici.

Vsebina

Dekorativna slika

Vir fotografije: ustvarjeno z Microsoft Copilot

Novice iz sveta

Drobni črvi preživeli černobilsko sevanje

V novi študiji so znanstveniki ugotavili, da izpostavljenost kroničnemu sevanju iz Černobila ni poškodovala genomov mikroskopskih črvov, ki tam živijo še danes. To ne pomeni, da je regija varna, opozarjajo znanstveniki, vendar kaže, da so ti črvi izjemno odporni.

Nesreča v jedrski elektrarni v Černobilu leta 1986 je okolico spremenila v najbolj radioaktivno pokrajino na Zemlji. Ljudje so bili evakuirani, številne rastline in živali pa še vedno živijo v regiji, kljub visokim stopnjam sevanja, ki ostajajo visoka skoraj štiri desetletja kasneje.

V zadnjih letih so raziskovalci ugotovili, da so nekatere živali, ki živijo v črnobilskem izključitvenem območju – regiji v severni Ukrajini v radiju 28,6 milj od elektrarne – fizično in genetsko drugačne od svojih primerkov drugje, kar postavlja vprašanja o vplivu kroničnega sevanja na DNK.

Vir: New York University, 5. marec 2024

Več o tem: https://www.pnas.org/doi/10.1073/pnas.2314793121

Pripravila: dr. Tjaša Urbič, univ. dipl. kem.
inf. spec. za področje kemije in naravoslovja

Dekorativna slika.

Vir fotografije: Pixabay.com

Časovne bombe invazivnih rastlin: skrita ekološka grožnja

Nova študija, ki jo je vodila kalifornijska univerza v Davisu, je pokazala, da lahko Invazivne rastline ostanejo v stanju mirovanja desetletja ali celo stoletja po tem, ko so bile vnesene v okolje, Šele potem se hitro razširijo in s tem povzročijo ekološko opustošenje.

Mednarodna ekipa znanstvenikov je ugotovila, da je skoraj ena tretjina invazivnih rastlin, ki so jih analizirali, pokazala obdobja zamika med vnosom in hitrim širjenjem, pri čemer je bil povprečni čas 40 let. Najdaljše obdobje mirovanja – beli javor v Združenem kraljestvu – je bilo 320 let.

Vir: University of California, Davis, 6. marec 2024

Več o tem: https://www.nature.com/articles/s41559-023-02313-4

Pripravila: dr. Tjaša Urbič, univ. dipl. kem.
inf. spec. za področje kemije in naravoslovja

Dekorativna slika.

Vir fotografije: ustvarjeno z Microsoft Copilot

Privacyprober: ocenjevanje metod za zaščito mehkih biometričnih značilnosti

V nedavni raziskavi z naslovom “PrivacyProber: Ocenjevanje in zaznavanje tehnik za zaščito mehkih biometričnih značilnosti” so strokovnjaki iz Laboratorija za računalniški vid (LRV, UL FRI) in Laboratorija za umetno inteligenco (LSI, UL FE) preučevali zapleten svet obraznih biometričnih podatkov. Poleg preprostega prepoznavanja identitete lahko avtomatizirana analiza obraza razkrije številne mehke biometrične značilnosti, kot so etnična pripadnost, spol in starost. Te subtilne značilnosti pa predstavljajo tveganje za zasebnost, kadar se zlorabljajo za neželene namene, kot so ciljno oglaševanje, profiliranje uporabnikov ali diskriminacija. Za rešitev tega problema raziskovalci predlagajo novo metodologijo, imenovano PrivacyProber. Za razliko od obstoječih metod za zaščito zasebnosti, PrivacyProber celovito ocenjuje tehnike, ki ovirajo izvleček mehkih biometričnih informacij, hkrati pa ohranjajo sposobnost preverjanja identitete. Poleg tega deluje kot učinkovit detektor, tudi v primerih, ko so osnovne metode obravnavane kot črne škatle. Celoten članek je dostopen v reviji IEEE Transactions on Dependable and Secure Computing.

Vir: https://fri.uni-lj.si/sl/novice/novica/privacyprober-ocenjevanje-metod-za-zascito-mehkih-biometricnih-znacilnosti

Več na: https://ieeexplore.ieee.org/abstract/document/10264192

Pripravila: Sonja Zagorc Kontić, univ. dipl. inž. el.,
inf. spec. za področje elektrotehnike in računalništva

Dekorativna slika.

Vir fotografije: fri.uni-lj.si

20 let Facebooka, vodilnega družbenega omrežja

Facebook, pionir med družbenimi omrežji, je bil ustanovljen 4. februarja 2004 s strani treh študentov Harvarda. Danes se ponaša z več kot dvema milijardama aktivnih dnevnih uporabnikov, predvsem iz Azije in pacifiške regije, zlasti iz Indije. Posebej aktivna je starostna skupina od 30 do 49 let, pri čemer 41% aktivno objavlja vsebine. V Nemčiji Facebook obišče 68% uporabnikov interneta, pri čemer 31% aktivno prispeva vsebine. Tudi podjetja prepoznavajo njegov pomen, saj ima 77% nemških podjetij prisotnost na tej platformi. V zadnjem času je bila Facebook izbira za 48% podjetij. Nedavno je matično podjetje Facebook preimenovalo v Meta, ki ima v lasti tudi Instagram, WhatsApp in druge platforme. Meta je v ospredju razvoja metaverza – digitalne meje, ki oblikujejo našo komunikacijo in povezovanje na spletu.

Za tiste, ki niso seznanjeni s tehnično terminologijo, to pomeni, da je Facebook pomemben akter pri oblikovanju načina, kako komuniciramo in se povezujemo v digitalnem svetu. Ni le družbeno omrežje; je globalni pojav, ki vpliva na podjetja, posameznike in naše vsakodnevno življenje.

Vir: https://fe.uni-lj.si/prispevki/iktinfo-20-let-facebooka-vodilnega-druzbenega-omrezja/

Več na: https://www.bitkom-research.de/news/20-jahre-facebook-wer-das-netzwerk-heute-nutzt

Pripravila: Sonja Zagorc Kontić, univ. dipl. inž. el.,
inf. spec. za področje elektrotehnike in računalništva

Dekorativna slika.

Vir fotografije: Pixabay

Hyperloop bodo testirali na Nizozemskem

Na severu Nizozemske so odprli evropski center Hyperloop, kjer bodo testirali novo transportno sredstvo. Gre za belo jekleno cev, dolgo 420 metrov in široko dva metra in pol, skozi katero naj bi plovila drvela z veliko hitrostjo s pomočjo magnetnega polja in pri nizkem tlaku v cevi.

»Pričakujem, da bomo do leta 2030 imeli prvo, morda pet kilometrov dolgo cev, po kateri se bodo že prevažali potniki,« je komentiral direktor nizozemskega centra Sascha Lamme. Dodal je, da podobne cevi načrtujejo v Italiji in Indiji.

Prva testiranja v cevi bodo opravili v nekaj tednih, izvajalo pa jih bo podjetje Hardt Hyperloop, ki je bilo tudi glavni dobavitelj sestavnih delov cevi. Pri projektu, ki ga med drugim financira evropska komisija, je sodelovalo okoli 50 inovativnih podjetij. Testna infrastruktura je zasnovana tako, da predstavlja dejanske razmere, med drugim vključuje možnost menjave voznega pasu.

Seveda pa niso vsi optimistični, kar zadeva prihodnost hyperloopa. Robert Noland, profesor na Rutgersovi univerzi, je za AP komentiral, da gre za primer, ko se odločevalci preveč navdušijo nad neko novostjo, namesto da bi namenjali sredstva za osnovno, že obstoječo infrastrukturo. »Gradnja stane preveč,« je dodal. Lamme je dvomljivce povabil na ogled in pojasnil, da še niso upoštevali vse optimizacije stroškov. Njihovi izračuni naj bi kazali, da bi bila infrastruktura cenejša v primerjavi z železniško, poraba energije pa desetkrat manjša kot pri potovanju z avtomobilom ali letalom. 

Vir: delo.si

Pripravila:

Mojca Kosem Avsec, mag. inž. strojn.,
Informacijski specialist za strojništvo

Dekorativna slika
Dekorativna slika

Hyperloop bi lahko bil nov način transporta.
Foto: Nick Gammon/AFP

Evropski harmonizirani tehnični standardi o varnosti igrač morajo biti
dostopni državljanom Unije

Sodišče Evropske unije je, 5. marca 2024 izreklo sodbo v zadevi C-588/21 P, ki se nanaša na javno dostopnost štirih harmoniziranih standardov za varnost igrač iz Uredbe (ES) št. 1049/2001 in sicer:

  • EN 71‑5:2015 Varnost igrač – Del 5: Kemijske igrače (kompleti), razen kompletov za kemijske poskuse,
  • EN 71‑4:2013 Varnost igrač – Del 4: Kompleti za kemijske poskuse in druge poskuse, pri katerih se uporabljajo kemikalije,
  • EN 71‑12:2013 Varnost igrač – Del 12: N‑nitrozamini in N‑nitrozabilne snovi in
  • EN 12472:2005+A 1:2009 Simulirana obrabno‑korozijska metoda za odkrivanje niklja iz prevlečenih predmetov.

Leta 2018 sta dve neprifitni organizaciji Public.Resource.Org in Right to Know zaprosili Evropsko Komisijo naj jima odobri dostop do harmoniziranih tehničnih standardov na ravni Unije za varnost igrač. Evropska komisija je prošnjo za dostop zavrnila na podlagi člena 4(2), prva alinea, Uredbe št. 1049/2001, v skladu s katerim je treba dostop do dokumenta zavrniti, če bi njegovo razkritje oslabilo varstvo poslovnih interesov fizičnih in pravnih oseb, vključno z intelektualno lastnino, razen če ne prevlada javni interes za razkritje. Splošno sodišče Unije pa je tožbo (Sodba Splošnega sodišča z dne 14. julija 2021, Public.Resource.Org in Right to Know/Komisija) zoper sklep Evropske komisije v celoti zavrnilo. Neprofitni organizaciji sta zato vložili pritožbo pri Sodišču Evropske unije, pri čemer sta trdili, da je Splošno sodišče zmotno ugotovilo neobstoj prevladujočega javnega interesa, ki bi lahko upravičeval prost dostop do zaprošenih harmoniziranih standardov.

Sodišče Evropske unije je na drugi stopnji v pritožbenem postopku sodbo Splošnega sodišča danes razveljavilo in sklep Komisije pa odpravilo oziroma razglasilo za ničen.

Sodišče EU je tako ugotovilo, da prevladujoč javni interes upravičuje razkritje zadevnih harmoniziranih standardov.

Sodba v zadevi C-588/21 P je objavljena na spletni strani InfoCuria: https://curia.europa.eu/juris/documents.jsf?num=C-588/21

Pripravila: Petra Durini, mag. inž. str.,
inf. spec. na področju gradbeništva

Dekorativna slika

Vir fotografije: Pixabay

 

Novice iz Slovenije

Kako encim uporablja sončno svetlobo za popravilo DNK

Široka mednarodna raziskovalna skupina pod vodstvom Nemškega elektronskega sinhrotrona (DESY) in hamburške univerze, v kateri je sodelovala tudi raziskovalka Ajda Kunavar s Kemijskega inštituta, je kot prva na svetu pokazala, kako encim fotoliaza učinkovito usmerja energijo sončne svetlobe v popravilu poškodovane DNK. Rezultati so objavljeni v reviji Science.

Živa bitja se morajo spopadati s škodljivimi UV-žarki, ki lahko povzročajo poškodbe DNK. Če UV-žarki povzročijo prečno povezovanje DNK, lahko to povzroči napake v genskem zapisu, kar vodi tudi do celične smrti ali – v najslabših primerih – do mutageneze in nastanka raka. Za preživetje so organizmi zato razvili različne mehanizme popravila DNK, med katerimi eno izmed rešitev predstavlja fotoliaza. Ta izkorišča sončno svetlobo za odpravljanje poškodb, ki jih povzroči prav ta. Fotoliaza je sposobna prepoznati specifična mesta, kjer je UV-sevanje prečno povezalo DNK, ter se pripeti nanje. Zmore absorbirati sončno svetlobo krajših valovnih dolžin (modre barve) in jo uporabiti pri obnovi in povrnitvi DNK v prvotno obliko.

Vir: Kemijski inštitut, 20. februar 2024

Več o tem: https://www.science.org/doi/10.1126/science.adj4270

Pripravila: dr. Tjaša Urbič, univ. dipl. kem.
inf. spec. za področje kemije in naravoslovja

Dekorativna slika.

Vir fotografije: www.ki.si

Fotokatalitska redukcija CO2 z vključitvijo vzbujenih stanj

Po industrializaciji in prehodu na ogljično družbo so postali izpusti resen okoljski problem. Eden izmed najbolj problematičnih izpustov je CO2.  

Iz tega razloga se v zadnjih desetletjih veliko pozornosti posveča v različne metode zajema in pretvorbe CO2 v vrednejše kemikalije. Med najobetavnejšimi metodami je fotokataliza, ki s pomočjo svetlobe znižuje aktivacijske bariere in s tem promovira redukcijo CO2. Večina raziskav na področju fotokatalize pa je še vedno eksperimentalna, le redke pa vključujejo tudi teoretične izračune, med katerimi velika večina, zaradi kompleksnosti izračunov, ne vključuje vzbujenih stanj. 

Vir: Kemijski inštitut, 6. marec 2024

Več o tem: sciencedirect.com

Pripravila: dr. Tjaša Urbič, univ. dipl. kem.
inf. spec. za področje kemije in naravoslovja

Dekorativna slika.

Vir fotografije: www.ki.si

Kaj je CAPTCHA? Kako ugotovi, da niste robot?

Zakaj potrebujemo okenčka na katera moramo klikniti, da dokažemo da nismo roboti?

Vsaka spletna stran je lahko tarča kibernetskega napada, digitalnih zlorab in botov, ki zbirajo osebne podatke obiskovalcev za zlonamerne namene. CAPTCHA je bila zasnovana za zaščito pred tovrstnimi zlorabami in napadi botov.

Ob prijavi v računalnik ta preverja, ali smo robot ali človek. Včasih moramo okenček samo obkljukati, drugič pa moramo na zaslonu najti vse fotografije z vodnim hidrantom ali kaj podobnega. Zakaj ta razlika, boste izvedeli v nadaljevanju.

Kaj sploh je CAPTCHA?

CAPTCHA je akronim za »Completely Automated Public Turing Test to Tell Computers and Human Apart« (slo.popolnoma samodejni javni Turingov test za ločevanje računalnikov od ljudi). Preprosto povedano gre za naključen test z izzivom in točno določeno rešitvijo, ki ga spletna mesta uporabljajo za obrambo pred napadi. 40 % celotnega svetovnega prometa na spletu naredijo »boti«, zato si zlahka predstavljate, kakšno škodo lahko naredijo. Če jih že takoj na začetku prepoznamo in na spletno stran spustimo samo ljudi, si lahko prihranimo veliko tegob.

Kako se je razvila tehnologija CAPTCHA?

Prvi CAPTCHA testi so se pojavili proti koncu devetdesetih let prejšnjega stoletja in so bili sestavljeni iz popačenih slik s kombinacijo črk in številk. Tehnologijo je razvijalo več različnih skupin z namenom, da bi se tako lažje zoperstavili botom in hekerjem. Se še spomnite iskalnika AltaVista? Njihovi razvijalci so želeli preprečiti botom, da bi v podatkovno bazo dodajali zlonamerne spletne naslove.

Sam izraz CAPTCHA je bil prvič uporabljen leta 2003, skovala ga je skupina raziskovalcev računalništva na univerzi Carnegie Mellon. Spodbudo za razvoj jim je dal govor direktorja takratnega velikana Yahoo, ki je spregovoril o težavah s pajki, ki so ustvarjali milijone lažnih e-naslovov.

Skupina raziskovalcev je ustvarila računalniški program, ki je najprej ustvaril naključno besedilo, nato ustvaril izkrivljeno sliko tega besedila (ki se je imenovala CAPTCHA) in na koncu od uporabnika zahteval rešitev in klik na polje »Nisem robot«. Takrat tehnologija optičnega prepoznavanja znakov (OCR) ni uspela dešifrirati te enostavne uganke, zato so roboti kot za stavo padali na testu CAPTCHA. Kmalu zatem je Yahoo od svojih uporabnikov zahteval uspešno opravljen test CAPTCHA pred prijavo v e-poštni naslov. Upad števila botov je spodbudil tudi druga podjetja, da so implementirali to zaščito.

Neizogibno pa so hekerji razvili algoritme, ki so lahko zanesljivo pretentali novo zaščito. Ta bitka traja še danes.

Več na: racunalniske-novice.com

Pripravila: Sonja Zagorc Kontić, univ. dipl. inž. el.,
inf. spec. za področje elektrotehnike in računalništva

Dekorativna slika.

 

Novice iz CTK

Odprtje razstave Patent za polet

Konec marca smo v CTK odprli razstavo Patent za polet.

V okviru priprave razstave smo združili nekaj pomembnih aktivnosti povezanih z delovanjem CTK. V prvi vrsti smo želeli na poseben način obeležiti bližajočo se 20-letnico odprtja Patlib centra v Centralni tehniški knjižnici Univerze v Ljubljani.

Kot osrednjo tematiko smo si izbrali letalstvo, ker je pomembno področje tehnike, brezčasno, in v njem smo Slovenci pustili globok pečat. Preiskali smo pomembnejše patentne baze in z izseki iz patentnih dokumentov skušali prikazati pestro patentno dejavnost izbranih  izumiteljev. H kreativnosti smo želeli spodbuditi tudi obiskovalce knjižnice, ki lahko z letali porišejo pripravljene risalne panoje, kar so nekateri že storili.

Pri pripravi razstave so sodelovali prav vsi zaposleni, na tak ali drugačen način. Posebna zahvala gre tistim, ki so se udeležili delavnice izdelovanja letal in odprtja razstave.

Hvala Zavodu Letov za posojo eksponatov, ki so vsebinsko in vizualno poživili prostore knjižnice. Zahvaljujemo se Uradu RS za intelektualno lastnino, govorki na uvodnem predavanju Heleni Zalaznik ter Nini Klun Žakš za konstruktivno komunikacijo pri snovanju razstave in izbiri tematike ter seveda za vse gradivo. Hvala Grazii Rusjan za poslane družinske fotografije ter muzeju Bistra za možnost fotografiranja modelov iz njihove letalske zbirke.

Razstava bo odprta do 28. maja 2024.

Avtorja in sodelavci razstave: Mojca Kosem Avsec, Til Mlakar, Doris Dekleva Smrekar, Miha Knez, Petra Durini, Darko Majcenović

Pripravila: Mojca Kosem Avsec, mag. inž. strojn.,
Informacijski specialist za strojništvo

Fotografije: Darko Majcenović

 

Novice iz UNIVERZE V LJUBLJANI

Naslov

Vsebina.

Pripravil:

Dekorativna slika

Vir fotografije: 

 

Novice O ODPRTI ZNANOSTI

Naslov

Vsebina.

Pripravil:

Dekorativna slika

Vir fotografije: 

 

EKONOVICE

Ljudje v mestnih predelih, kjer je več zelenih površin, so boljšega duševnega zdravja

Nova študija Teksaške šole za javno zdravje Univerze A&M kaže, da mestni prebivalci, ki so bolj izpostavljeni urbanim zelenim površinam, potrebujejo manj storitev za izboljšanje duševnega zdravja. 

Raziskovalci so “izmerili” urbano zelenje s pomočjo aplikacije NatureScore, ki uporablja številne nize podatkov, povezane z dejavniki, kot so kvaliteta zraka, hrup in svetlobno onesnaženje, parki in krošnje dreves, za izračun količine in kakovosti naravnih elementov, za kateri koli znani naslov v Združenih državah in v več drugih državah. 

Vir: Texas A&M University, 26. februar 2024

Več o tem:

Pripravila: dr. Tjaša Urbič, univ. dipl. kem.
inf. spec. za področje kemije in naravoslovja

Dekorativna slika.

Vir fotografije: ustvarjeno z Microsoft Copilot

V novi raziskavi so znanstveniki ugotovili, katere živali so zaradi podnebnih sprememb najbolj ranljive za izumrtje

Raziskovalci so v novi študiji uporabili fosilni zapis, da bi bolje razumeli dejavnike, ki naj bi bili odgovorni za ranljivost za izumrtje zaradi podnebnih sprememb. Rezultati bi lahko pomagali identificirati vrste, ki so danes najbolj ogrožene zaradi podnebnih sprememb, ki jih povzroča človek. 

Pretekle podnebne spremembe (ki so jih pogosto povzročile naravne spremembe v toplogrednih plinih zaradi vulkanske dejavnosti) so bile odgovorne za izumrtje neštetih vrst v zgodovini življenja na Zemlji. Toda do danes ni bilo jasno, kateri dejavniki povzročajo, da so vrste bolj ali manj odporne na takšne spremembe, in kako obseg podnebnih sprememb vpliva na tveganje izumrtja. Analizirali so fosilne zapise morskih nevretenčarjev (kot so morski ježki, polži in školjke) v zadnjih 485 milijonih let. Morski nevretenčarji imajo namreč bogat in dobro raziskan fosilni zapis, ki omogoča ugotavljanje, kdaj in morda tudi zakaj vrste izumrejo. 

Vir: Univerza Oxford, 7. marec 2024

Več o tem: https://www.science.org/doi/10.1126/science.adj5763 

Pripravila: dr. Tjaša Urbič, univ. dipl. kem.
inf. spec. za področje kemije in naravoslovja

Dekorativna slika.

Vir fotografije: ustvarjeno z Microsoft Copilot

Viskoza, izdelana izključno iz recikliranih materialov

Trenutno viskozo delajo iz biomase iz gozda, popolnoma reciklirana viskoza pa ne obstaja. Raziskovalcem na univerzi Lund na Švedskem je zdaj uspelo izdelati “novo” viskozo – iz obrabljenih bombažnih rjuh. 

Star tekstil po vsem svetu najpogosteje konča na smetišču in ga pogosto zažgejo. Na Švedskem ga običajno sežigajo za proizvodnjo daljinskega ogrevanja. Raziskovalci sedaj iščejo nove poti, da bi lahko star tekstil bolj koristno uporabili. Za gojenje bombaža in rastlin za tekstil se porabi veliko energije, vode in obdelovalnih površin, zato je recikliranje tekstila edina prava pot. 

Vir: Univerza Lund, 6. marec 2024

Več o tem: https://link.springer.com/article/10.1007/s10570-023-05646-2 

Pripravila: dr. Tjaša Urbič, univ. dipl. kem.
inf. spec. za področje kemije in naravoslovja

Dekorativna slika.

Vir fotografije: ustvarjeno z Microsoft Copilot

 

IZBOR DOKTORSKIH DISERTACIJ

s področja tehnike in naravoslovja na UL

Promocije doktoric in doktorjev znanosti na Univerzi v Ljubljani

 

Nagrade in priznanja

Podelitev štipendij za ženske v znanosti za leto 2024

V Atriju ZRC SAZU sta L’Oréal Adria in Slovenska nacionalna komisija za UNESCO na predvečer Dneva žena podelila štipendije za ženske v znanosti za leto 2024. Izmed treh dobitnic sta kar dve sodelavki Instituta “Jožef Stefan”. Mag. Tina Arh z Odseka za fiziko trdne snovi raziskuje magnetizem kvantnih materialov, eno najbolj živahnih področij v sodobni fiziki trdne snovi, ki bi lahko predstavljalo pomembno platformo za razvoj nove generacije kvantnih tehnologij, danes pa njihovo razumevanje zahteva uporabo najsodobnejših eksperimentalnih in teoretičnih metod. Urša Čerček, mag. ind. farm.,z Odseka za biotehnologijo se posveča raziskovanju nevrodegenerativnih bolezni amiotrofična lateralna skleroza (ALS) in frontotemporalna demenca (FTD) s ciljem razvoja boljših terapij za zdravljenje bolezni, s čimer bi omilila velike spremembe v življenju bolnika in svojcev ter breme zdravstvenemu sistemu. L’Oréalovo štipendijo je prejela tudi kemičarka Tjaša Rijavec s Fakultete za kemijo in kemijsko tehnologijo Univerze v Ljubljani.

Vir: Institut Jožef Stefan, 7.marec 2024

Več o tem: https://ijs.si/ijsw/V001/IJS/Arhiv?do=get

Pripravila: dr. Tjaša Urbič, univ. dipl. kem.
inf. spec. za področje kemije in naravoslovja

Dekorativna slika.

Vir fotografije: ijs.si

Inženirka leta 2023 je Ljupka Vrteva

Šesti izbor za inženirko leta, ki je prispevek k prizadevanjem za povečanje zanimanja deklet za tehnične poklice ter navduševanje nad inženirstvom, je v ospredje postavil Ljupko Vrtevo, magistrico inženirko strojništva.

»Naziv inženirka leta 2023 je priložnost, da lahko bolj na glas povem mnenje o inženirstvu in tudi o rabi energije,« pravi Vrteva, sicer razvojna inženirka za področje ogrevanja, prezračevanja in hlajenja stavb ter vodja projekta sončne elektrarne v družbi Petrol. Že v preteklosti si je za osebni cilj postavila povečati ozaveščenost ljudi o učinkoviti rabi energije v stavbah, kar bo zdaj združila s poslanstvom opogumljanja deklet za inženirstvo, tehniko, naravoslovje in inovativnost.

Kot pravi, jo je na inženirsko pot popeljala domišljija, ki jo je želela pretvoriti v nekaj, kar lahko vidiš in se dotakneš. Po končani srednji šoli se je odločila za selitev iz Makedonije v Slovenijo, z željo, da postane dobra inženirka. Ovire, na začetku tudi jezikovne, je premagala, in danes je zadovoljna, da je sprejela takšno odločitev.

»Ni moških in ženskih poklicev, pomembno je samo, kaj želiš postati. Da se kot dekle zavedaš, da si sposobna vsega in spoštuješ svoje želje. Prišel bo trenutek, ko si boš hvaležna za to, da si bila pogumna in se odločila za inženirski poklic,« spodbuja mlada dekleta inženirka strojništva Ljupka Vrteva.

Pet dosedanjih prejemnic

Dosedanje nosilke naziva inženirka leta so (od leta 2022 do 2018): Rosana Kolar, letalska mehaničarka v podjetju Adria Tehnika, Nataša Kovačević, vodja projektov na oddelku za raziskave v podjetju Kolektor Mobility, Jasna Hengović, razvijalka programske opreme v podjetju Cosylab, Aida Kamišalić Latifić, državna sekretarka v Službi Vlade Republike Slovenije za digitalno preobrazbo in raziskovalka ter predavateljica na Fakulteti za elektrotehniko, računalništvo in informatiko Univerze v Mariboru, prva pa je leta 2018 naziv inženirka leta dobila Dora Domajnko, razvojna inženirka v podjetju RLS merilna tehnika.

Vir:

Pripravila: Sonja Zagorc Kontić, univ. dipl. inž. el.,
inf. spec. za področje elektrotehnike in računalništva

Dekorativna slika.

Foto: Blaž Samec/Delo

 

Knjižne novosti

Horology: An Illustrated Primer on the History, Philosophy, and Science of Time, with an Overview of the Wristwatch and the Watch Industry

Avtor: Barry B. Kaplan

Področje: finomehanika, urarstvo, ure, čas

Vsebina: Pojem časa že od nekdaj buri duhove in človeško domišljijo.Ta knjiga o urarstvu je temeljit uvod v svet časa in spretnosti urarskega poklica. Vsebuje več kot 150 podrobnih in barvnih slik, ilustracij, grafikonov ter tehničnih risb. Zanimiva je vsakomur, ki se zanima za urarstvo in oblikovanje ur.

Knjiga vključuje zanimiva raziskovanja in predstavitev najredkejših, najbolj zaželenih in klasičnih modelov in stilov ur, vključno z Jaeger-LeCoultre, Patek Philippe, Rolex, Cartier, Breitling in mnogimi drugimi.

Priporočilo: Za vse, ki jih zanima pojem časa, spretnost urarstva, delovanje ur, finomehanika in sama estetika ur.

Informacijski specialist: dr. Tjaša Urbič, univ. dipl. kem.
inf. spec. za področje kemije in naravoslovja

Dekorativna slika.

Vir fotografije: www.amazon.com

Food Waste Valorisation: Food, Feed, Fertiliser, Fuel And Value-added Products

Avtor:  Ming Hung Wong, Diane Purchase, et al.

Področje: varstvo okolja, recikliranje odpadkov

Vsebina: Vsako leto po svetu ljudje proizvedemo milijardo ton zavržene hrane. Ta knjiga poskuša vsaj delno rešiti in ublažiti to perečo težavo, s poudarkom na vrednotenju hrane in pretvorbo te v različne izdelke z dodano vrednostjo. Knjiga vsebuje prispevke številnih mednarodnih strokovnjakov. Notri so navedeni tudi različni vidiki in načini ravnanja z živilskimi odpadki. Knjiga raziskuje osnove, trende in prihodnje priložnosti za kompostiranje živilskih odpadkov in anaerobno razgradnjo, pa tudi, kako lahko živilske odpadke pretvorimo v enocelične beljakovine, živalsko krmo in gnojilo. V njej so navedeni tudi različni izdelki z dodano vrednostjo, ki jih je mogoče narediti. Sem spadajo izdelki, kot so kemikalije, sintetične alternative, nanoceluloza, gradbeni materiali in biorazgradljiva vlakna. 

Priporočilo: za vse, ki jim ni vseeno za našo prihodnost 

Informacijski specialist: dr. Tjaša Urbič, univ. dipl. kem.
inf. spec. za področje kemije in naravoslovja

Dekorativna slika.

Vir fotografije: www.amazon.com

The cloud leader’s handbook : strategically innovate, transform, and scale organizations

Avtor: L’Esteve, Ron C.

Področje: računalništvo

Vsebina: Knjiga je obsežen vodnik, ki zajema sodobne strategije v oblaku in pristope vodenja za izgradnjo in povečanje organizacij do zrelosti na njihovi poti sprejemanja oblaka. Knjiga se začne s preučevanjem tehničnih tem z vidika vodje oblaka, ki je odgovoren za ekipe v oblaku in tudi za izdelke in platforme v oblaku znotraj svoje organizacije. Z nizom praktičnih primerov iz resničnega sveta, boste pridobili globoko razumevanje ključnih dejavnikov za vodenje organizacije, ki temelji na oblaku.

Ti vidiki vključujejo razumevanje prednosti digitalne transformacije, upravljanje globalnih tehnoloških ekip in zagotavljanje odličnosti prek lastništva platforme.

Proti koncu knjige boste našli najnovejše trende in najboljše prakse za strateške inovacije in večje organizacije v oblaku. Z znanjem pridobljenim v tej knjigi boste lahko izkoristili moč oblaka za spodbujanje poslovnega uspeha ter pridobili dragocene vpoglede in praktične strategije za podporo in krepitev sprejemanja sodobnih platform in tehnologij v oblaku za vaše stranke in organizacijo.

Priporočilo: Priročnik je namenjen izkušenim IT strokovnjakom in poslovnim vodjem, ki želijo ostati v prednosti in doseči uspeh v hitro razvijajočem se svetu računalništva v oblaku.

Informacijski specialist: Sonja Zagorc Kontić, univ. dipl. inž. el.,
inf. spec. za področje elektrotehnike in računalništva

Dekorativna slika.

Introduction to Tunnel Construction

Avtor: Chapman, David N. ; Metje, Nicole ; Stärk, Alfred

Področje: gradbeništvo, inženirska geologija

Vsebina: Knjiga pokriva celoten obseg področij, povezanih z gradnjo predorov. Knjiga nam omogoča vpogled v sodobne tehnologije gradnje predorov, vključno s prikazi različnih vrst strojev in s premisleki o gradnji predorov v preobremenjenih mestnih območjih. Knjiga vsebuje tudi številne študije primerov z dejanskimi projekti gradnje predorov in prikazi prenosa teorije v prakso.

Priporočilo: Večina se nas ob razpisanih projektih gradnje predorov vpraša koliko nas bo gradnja predora stala, v kolikšnem času bo končana in predvsem, ali bo gradbena konstrukcija predora varna. Gradnja predorov predstavlja kar velik inženirski izziv, ki zajema velik spekter znanj s področja podzemnih gradenj, od raziskave tal, priprave projektov in tehničnih poročil do gradnje podzemnih objektov in zagotavljanja varnosti ter upravljanja z opremo v predoru. Knjigo priporočam vsem bralcem, ki si želijo vedeti kaj več o gradnji predorov, s kakšnimi težavami se spopadajo inženirji in katere rešitve ponujajo pri tem.

Za koga je: Knjiga je namenjena tako dodiplomskim kot tudi podiplomskim študentom zaključnih letnikov in neprecenljivo izhodišče za mlade strokovnjake in novince na področju gradnje predorov.

Informacijski specialist: Petra Durini, mag. inž. str.,
inf. spec. na področju gradbeništva

Dekorativna slika
Dekorativna slika

COBISS: 8664929

Več knjižnih novosti

Logotip CTK - Centralne tehniške knjižnice

Založnik: Centralna tehniška knjižnica Univerze v Ljubljani, Trg republike 3, 1000 Ljubljana
Urednica: dr. Tjaša Urbič (tjasa.urbic@ctk.uni-lj.si)
Tehnični urednik: Darko Majcenović (darko.majcenovic@ctk.uni-lj.si)
Besedilo pregledal: Jože Brišnik

E-bilten CTK je glasilo Centralne tehniške knjižnice Univerze v Ljubljani.

ISSN: 2820-445X

Če želite zanimivosti o vašem delu v zvezi z vsebinami E-biltena CTK sporočiti tudi drugim, nam jih pošljite. Prispevke naslovite urednici e-biltena (tjasa.urbic@ctk.uni-lj.si).