Beseda urednice

Dobrodošli v zadnji številki biltena v tem letu. Upam, da smo vam predstavili zanimive vsebine, ki so vam razširile znanje in vas navdušile nad svetom znanosti in tehnologije.

V tej številki se bomo zopet posvetili različnim področjem znanosti in tehnike, ki nas navdihujejo in oblikujejo našo prihodnost.

Veselimo se, da bomo tudi v naslednjem letu z vami delili zanimive in poučne vsebine. Verjamemo, da boste tudi v prihodnje našli vsebine, ki vas bodo navdušile in obogatile vaše  razumevanje sveta okoli nas.

V prihajajočem letu vam vsem želimo veliko miru, sreče in zdravja!

Vsebina

Dekorativna slika.

Vir fotografije: vectorstock.com

Novice iz sveta

Tretji umik članka raziskovalca Range Diasa

Kot smo že pisali v 2. številki letošnjega biltena in je bilo objavljeno tudi v časniku Delo, se očitno sklepa krog okrog objav kontroverznega fizika Range Diasa. Revija Nature je medtem umaknila še tretji članek, ki je opisoval presenetljivo odkritje domnevno superprevodne snovi pri sobni temperaturi. Umik članka je zahtevalo 8 od 11 soavtorjev, rekoč, da objavljeni članek ne odraža natančno izvora preiskovanih materialov, opravljenih eksperimentalnih meritev in uporabljenih protokolov za obdelavo podatkov. Obenem je bil v umiku omenjen tudi dvom o zanesljivosti podatkov s strani drugih raziskovalcev. Sam vodja raziskovalne skupine zavrača vse obtožbe.

Naj spomnimo, revija Nature je lani septembra umaknila članek o odkritju superprevodne snovi, letošnjega avgusta pa je bil umaknjen še en Diasov članek v reviji Physical Review Letters.

Nekateri kritiki poudarjajo, da je osnovni problem nedostopnost izvornih podatkov za vpogled recenzentom in kolegom raziskovalcem.

Več o tem: sciencenews.org

Pripravila: Mojca Kosem Avsec, mag. inž. strojn.,
inf. spec. za področji strojništva in proizvodnje

Dekorativna slika.

Vir fotografije: sciencenews.org

Svetloba lahko povzroči izhlapevanje vode brez uporabe toplote

Na meji med vodo in zrakom lahko svetloba v določenih pogojih povzroči izhlapevanje vode brez porabe toplote. Izhlapevanje se okoli nas dogaja ves čas, od znoja, ki hladi naše telo, do rose, ki izhlapeva na jutranjem soncu. Toda znanstvenikom je za razumevanju tega vseprisotnega procesa ves čas manjkal en delček.

V zadnjih letih so raziskovalci pogosto ugotavljali, da je voda v njihovih poskusih, ki je bila shranjena v spužvastem materialu, znanem kot hidrogel, izhlapevala hitreje, kot bi lahko razložili z vloženo količino toplote oziroma toplotne energije. Ta presežek ni bil zanemarljiv.

Po izvedbi serije novih poskusov in simulacij ter ponovni proučitvi nekaterih rezultatov različnih skupin, ki so trdile, da so presegle toplotno mejo, je skupina raziskovalcev na MIT prišla do osupljivega zaključka: pod določenimi pogoji lahko na stiku med vodo in zrakom svetloba neposredno povzroči izhlapevanje vode brez porabe toplote, in to počne celo učinkoviteje kot toplota. V teh poskusih je bila voda v hidrogelnem materialu, vendar raziskovalci trdijo, da lahko ta pojav nastane tudi v drugačnih pogojih.

Vir: MIT, 1. november 2023

Več o tem: pnas.org

Pripravila: dr. Tjaša Urbič, univ. dipl. kem.,
inf. spec. za področje kemije in naravoslovja

Dekorativna slika.

Vir fotografije: istockphoto.com

Raziskovalci so ugotovili, kako izdelati koloidne kvazikristale z uporabo DNA-modificiranih gradnikov

V novi študiji znanstveniki razkrivajo novo metodologijo za inženiring koloidnih kvazikristalov z uporabo modificiranih gradnikov DNA. Posledice tega preboja so daljnosežne in ponujajo potencialni načrt za nadzorovano sintezo drugih kompleksnih struktur, ki so prej veljale za nedosegljive.

Za kvazikristale so značilni urejeni a ne ponavljajoči se vzorci. Obstoj kvazikristalov je bil desetletja uganka. Za njihovo odkritje je bila podeljena celo Nobelova nagrada. Čeprav je danes znanih več primerov kvazikristalov, odkritih v naravi ali po naključju, skušajo znanstveniki odkriti način njihovega nastanka in, kar je še pomembneje, kako lahko izkoristimo programljivo naravo DNK za namerno načrtovanje in sestavljanje kvazikristalov.

Vir: Northwestern University, 2. november 2023

Več o tem: nature.com

Pripravila: dr. Tjaša Urbič, univ. dipl. kem.,
inf. spec. za področje kemije in naravoslovja

Dekorativna slika.

Vir fotografije: istockphoto.com

 

Novice iz Slovenije

Železniški viadukt Gabrovica

Končana je gradnja železniškega viadukta Gabrovica. V okviru projekta drugega železniškega tira Divača–Koper so 12.12.2023 s slavnostno otvoritvijo obeležili zaključek gradnje tega atraktivnega viadukta Gabrovica, ki poteka pod avtocestnim viaduktom Črni Kal. Železniški viadukt Gabrovica je eden zahtevnejših premostitvenih objektov na trasi drugega tira železniške proge Divača – Koper, odsek Črni Kal – Koper, ki ga je zasnoval projektant Marjan Pipenbaher, univ. dipl. inž. grad., eden najbolj priznanih graditeljev mostov, poznan predvsem po projektiranju mostov, viaduktov, galerij in zahtevnih inženirskih objektov v Sloveniji in tujini.

Viadukt Gabrovica je dolg dobrih 400 metrov. Temeljenje viadukta Gabrovica je izvedeno z globokim temljenjem na vodnjakih premera 10 m. Voziščna konstrukcija viadukta Gabrovica je kontinuirni prednapeti nosilec U-oblike, znotraj katerega bodo položeni železniški tiri. Gradi s tehnologijo postopnega narivanja. Več o projektu in  gradnji viadukta si lahko preberete na spletni strani https://www.ponting.si/si/projekti/zelezniski-viadukt-gabrovica-122.html

“Leta 2026 naj bi viadukt prečkal prvi vlak”, je povedal generalni direktor projektnega podjetja 2TDK Matej Oset.

Pripravila: Petra Durini, mag. inž. str.,
inf. spec. na področju gradbeništva

Dekorativna slika.

Vir fotografije: 2TDK, Družba za razvoj projekta, d.o.o

O patentih

Direktorica slovenskega urada in predsednik madžarskega urada sta sredi oktobra podpisala Sporazum o sodelovanju med Madžarskim uradom za intelektualno lastnino in Uradom RS za intelektualno lastnino (URSIL). Po sporazumu bo madžarski urad za slovenski urad naredil patentne poizvedbe o stanju tehnike s pisnim mnenjem o patentibilnosti izuma, in sicer v osmih tednih od prejema naročila slovenskega urada.

To je že drugi pomembnejši sporazum, ki je bil sklenjen v drugi polovici leta. Septembra sta namreč URSIL in Evropska patentna organizacija podpisala Delovni sporazum o sodelovanju pri poizvedbah, ki bo omogočil hitrejše pridobivanje kakovostnih informacij v postopkih podelitve patenta. Prijavitelji evropskih in mednarodnih patentnih prijav bodo imeli za izum, ki ga bo predhodno preveril Evropski patentni urad, lahko še dodatne finančne ugodnosti. Dodatne finančne ugodnosti bi bili lahko deležni tudi prijavitelji nacionalne patentne prijave (za katero bi poizvedbo o stanju tehnike že naredil Evropski patentni urad), kadar bi za isti izum vložili še evropsko patentno prijavo po Evropski patentni konvenciji ali mednarodno patentno prijavo.

Več o tem: gov.si; gov.si, gov.si

Pripravila: Mojca Kosem Avsec, mag. inž. strojn.,
inf. spec. za področji strojništva in proizvodnje

Dekorativna slika.

Vir fotografije: Avtor –  Madžarski urad za intelektualno lastnino

Pasivacija Si-fotokatod za fotoelektrokemijsko cepitev vode

Fotoelektrokemijska cepitev vode je izvedljiva pot za proizvodnjo zelenega vodika. Silicij je eden od najprimernejših fotokatod za reakcijo tvorbe vodika, vendar hitro korodira v elektrokemijskih okoljih. Zato je potrebno modificirati njegovo površino s plastjo, ki ga bo ščitila pred (foto)korozijo in obenem omogočala učinkovit prenos naboja.

V tej študiji je bila uporabljena pulzno laserska depozicija za pripravo zaščitne plasti SrTiO3 (STO) na siliciju. Za dosego tega cilja je bila na silicij najprej nanešena plast iz reduciranega grafen oksida (rGO), kar je omogočilo epitaksialno rast visokokakovostnega sloja STO. To so potrdili z natančno analizo kristalnih in mikrostrukturnih lastnosti na vmesniku STO/rGO/silicij. Sistematične fotoelektrokemijske meritve so razkrile znatno izboljšanje stabilnosti in učinkovitosti fotokatod na osnovi silicija, pripravljenih po tem postopku. Ta študija predlaga praktično metodologijo za izboljšanje odpornosti na (foto)korozijo in celotno učinkovitost silicijevih katod, uporabljenih pri fotoelektrokemijski cepitvi vode.

Vir: Kemijski inštitut, 18. september 2023.

Več o tem: pubs.acs.org

Pripravila: dr. Tjaša Urbič, univ. dipl. kem.,
inf. spec. za področje kemije in naravoslovja

Dekorativna slika.

Vir fotografije: pubs.acs.org

Edinstvena zgradba fosfolipaze C iz Listeria monocytogenes

V tej študiji so določili kristalno zgradbo širokospecifična fosfolipaza C (PC-PLC), ki razkriva strukturne posebnosti, ki pomembno vplivajo na aktivnost in regulacijo tega encima. 

Listerioza je ena najsmrtonosnejših bolezni, katere povzročitelj je znotrajcelična bakterija Listeria monocytogenes (Lm), ki se prenaša s kontaminirano hrano. Čeprav gre za razmeroma redko bolezen, je umrljivost zaradi listerioze visoka (20–30 %). Bakterija se lahko okužijo tudi domače in divje živali in tako predstavlja resen izziv za živilsko industrijo in kmetijstvo po vsem svetu. Okužbo z Lm omogoča množica specializiranih bakterijskih dejavnikov. Glavna dva dejavnika virulence, širokospecifična fosfolipaza C (PC-PLC) in porotvorni toksin listeriolizin O (LLO), omogočata bakteriji širjenje po gostitelju preko uničenja celičnih membran. PC-PLC je od cinka odvisen metaloencim, LLO pa spada v družino od holesterola odvisnih citolizinov. Poznavanje atomskih zgradb in molekulskih mehanizmov delovanja virulenčnih dejavnikov je predpogoj za razumevanje bolezenskih procesov in razvoj alternativnih rešitev za njihovo preprečevanje ali nadzor.

Vir: Kemijski inštitut, 16. oktober 2023

Več o tem: nature.com

Pripravila: dr. Tjaša Urbič, univ. dipl. kem.,
inf. spec. za področje kemije in naravoslovja

Dekorativna slika.

Vir fotografije: www.ki.si

Objava članka v reviji Nature Communications

Prestižna revija Nature Communications je objavila članek z naslovom “Experimental and theoretical model for the origin of coiling of cellular protrusions around fibers” (Nat. Commun. vol. 14: 5612, 2023). Pri tem članku sta sodelovala člana Fakultete za elektrotehniko doc. dr. Samo Penič in prof. dr. Aleš Iglič. Teoretični del članka temelji na uporabi Monte Carlo simulacijskega programa, ki je bil razvit v Laboratoriju za fiziko FE UL v okviru doktorskega dela Sama Peniča pod mentorstvom Aleša Igliča. Teoretični del članka temelji na uporabi simulacijskega programa Monte Carlo, ki so ga razvili člani skupine Laboratorija za fiziko na Fakulteti za elektrotehniko UL. Kot je pojasnil prof. dr. Iglič, izrastki na sprednjem robu celice igrajo pomembno vlogo pri celičnem širjenju in gibljivosti. »Nedavne eksperimentalne študije nakazujejo, da se ti membranski izrastki ovijajo okoli zunajceličnih valjastih vlaken. Vendar fizikalno razumevanje tega procesa ovijanja in mehanizmi, ki ga ženejo, še niso dobro razumljeni. V objavljenem delu je predstavljena kombinirana eksperimentalna in teoretična študija ovijanja membranskih celičnih izrastkov okoli zunajceličnih vlaken, ki imajo različno geometrijo presekov. V teoretičnem opisu ovijanja membrane okoli vlaken različnih presekov se upoštevajo aktivna sila zaradi aktinske polimerizacije, ki jo usmerja nehomogena porazdelitev ukrivljenih proteinov v celični membrani, pa tudi minimizacija upogibne energije membrane (Wb) ter vloga energije adhezije (WA) med membranskimi izrastki in površina zunajceličnih vlaken.«

Več o tem: fe.uni-lj.si

Pripravila: Sonja Zagorc Kontić, univ. dipl. inž. el.,
inf. spec. za področje elektrotehnike in računalništva

Dekorativna slika.

Vir fotografije: fe.uni-lj.si

Na področju izobraževanja o UI je lahko Slovenija prva na svetu

Umetna inteligenca (UI) je tehnologija, ki spreminja tok zgodovine. Z njo bomo lahko pisali svetlo prihodnost, vendar le, če jo bomo poznali. Osnovni koncepti UI so relativno preprosti. Z njimi bi lahko seznanjali že osnovnošolce in srednješolce, poudarjata Blaž Zupan in Janez Demšar z ljubljanske fakultete za računalništvo in informatiko (UL FRI).

»Na področju izobraževanja o UI je lahko Slovenija prva na svetu. Postane lahko zgled, kako tako izobraževanje uvesti. Za sistemsko spremembo pa je potreben pogum, morda tudi tako, da se prilagodi kakšen šolski kurikul,« pravi prof. dr. Blaž Zupan.

Znanje, kako bi lahko že na primer v četrtem razredu otrokom predstavili, kako deluje UI, imamo, pravita sogovornika, vendar sta tu ključni politična volja in tudi javna podpora. Tako je Svet za razvoj pri SAZU na pobudo dr. Zupana pripravil posvet, na katerem so skušali prepoznati ključne korake vključevanja izobraževanja o UI v šolski kurikul.

Na mladih svet stoji

»Če bomo že otroke učili o osnovnih konceptih UI in njeni uporabi, bo Slovenija ostala na inovacijskem valu. Morda bodo ti otroci vrhunski inženirji, odlični družboslovci, menedžerji, odločevalci. Velika prednost bi bila, da vedo, kaj je UI in kako deluje. Zdaj postajamo porabniki programov in produktov, ki jih izdelujejo velike, pretežno ameriške in kitajske korporacije, vendar o njihovem delovanju vemo bore malo. Umetna inteligenca je že danes vsepovsod okoli nas, Evropa pa zaostaja v njenem izkoriščanju in raje hiti z idejami, kako bi jo regulirala. Nepoznavanje vodi v nezaupanje, ki lahko zavre razvoj. Včasih je kar boleče gledati neznanje ključnih odločevalcev na tem področju. Splošno poznavanje UI je nujno, da bomo sploh vedeli, o čem se pogovarjamo,« opozarja Zupan.

»Brati in pisati sicer ne začnemo v vrtcu, vendar že takrat pripravljamo otroke z urjenjem motoričnih spretnosti, risanjem in slikanjem. Podobno je z UI. Gre za način razmišljanja, na katerega jih je moč napeljati s primernimi aktivnostmi,« razloži prof. dr. Janez Demšar in doda: »Koliko človeškega kapitala zapravimo s tem, ko v šolskem sistemu zanemarjamo inženirska področja, kot sta algoritmično razmišljanje in delo s podatki!«

Več o tem: delo.si

Pripravila: Sonja Zagorc Kontić, univ. dipl. inž. el.,
inf. spec. za področje elektrotehnike in računalništva 

Dekorativna slika.

Splošno poznavanje UI je nujno, poudarjata Blaž Zupan (levo) in Janez Demšar.
Vir fotografije: Jože Suhadolnik

 

Novice iz CTK

Zaključen 1. nacionalni dogodek SPOZNAJ – Podpora pri uvajanju načel odprte znanosti v Sloveniji

Za nami je 1. nacionalni dogodek projekta »SPOZNAJ – Podpora pri uvajanju načel odprte znanosti v Sloveniji«, pri katerem kot koordinatorka projekta sodeluje tudi CTK.
 
Na dogodku smo:
  • začrtali smernice izvedbe nacionalne politike odprte znanosti in
  • spoznali uspešne prakse uvajanja načel odprte znanosti v Evropskem raziskovalnem prostoru.
Pa še nekaj misli z dogodka:
 
»Na Ministrstvu za digitalno preobrazbo podpiramo odprto znanost in se zavedamo, kako pomembna je. Vemo pa tudi, koliko lahko digitalizacija prispeva k odprti znanosti – tako pri zbiranju, pri obdelavi kot pri deljenju podatkov.«
Dr. Emilija Stojmenova Duh, ministrica za digitalno preobrazbo
 
»Pri uvajanju načel odprte znanosti moramo biti izredno pazljivi. Osnovni koncept, ki mu sledimo tako na nacionalnem kot na evropskem nivoju, je, da smo odprti, kolikor je možno, po drugi strani pa tudi previdni.«
Dr. Igor Papič, minister za visoko šolstvo, znanost in inovacije
 
»Odprta znanost je sodelovalna znanost. Ne smemo si dovoliti tekmovanja na področju znanstvene infrastrukture. Projekt SPOZNAJ vidim tudi kot platformo za dialog – tukaj namreč prihajajo v stik raziskovalci, raziskovalna skupnost, financerji in širša skupnost.«
Mag. Miro Pušnik, direktor Centralne tehniške knjižnice Univerze v Ljubljani
 

Vir: ctk.uni-lj.si

Dekorativna slika.

Avtor fotografije: Gašper Lešnik

Strokovna ekskurzija kolektiva Centralne tehniške knjižnice na Notranjsko

23. maja 2023 smo se zaposleni iz Centralne tehniške knjižnice Univerze v Ljubljani (CTK) podali na strokovno ekskurzijo. Kot je v CTK v navadi že precej let se zaposleni vsako leto odpravimo na izlet s strokovnim pridihom.

Zjutraj smo se z avtobusom odpravili proti Notranjski. Slabih 35 min vožnje dolga pot nas je iz Ljubljane vodila do Unca, skozi Rakek do Cerknice. Na Rakeku smo se peljali mimo prve enote Knjižnice Jožeta Udoviča Cerknica (KJUC), ki deluje na Notranjskem. Na Rakeku sta dve zanimivosti delo arhitekta Jožeta Plečnika, ki sta marsikomu neznani: Žagarjeva grobnica na rakovškem pokopališču sodi med najbolj monumentalne primere Plečnikove pokopališke arhitekture. Postavljena je bila v letih 1930-1932, ko je bil arhitekt na vrhuncu svojega ustvarjanja. Drugi objekt pa je cerkev Srca Jezusovega, ki so jo v letih 1934-1938 povečali in predelali po Plečnikovih zamislih, katere je dokončno realiziral Jože Valentinčič.

Ob prihodu v Cerknico smo se ustavili na Taboru. Cerkniški tabor je eden največjih in najmočneje utrjenih in še ohranjenih protiturških utrdb na Slovenskem. Prvotno jih je bilo pet, danes sta ohranjena le še dva, v  enem od njiju se je leta 1912 rodil pisatelj in pesnik Jože Udovič (1912-1986), po katerem je knjižnica dobila ime. Tik ob taborskem obzidju stoji rojstna hiša skladatelja Frana Gerbiča, znotraj obzidja pa se dviga cerkev Marijinega vnebovzetja. Po  nekaterih virih je mesto Cerknica dobilo ime prav po cerkvi – najprej je bila »cerkvica«, ki je skozi čas postala Cerknica.

Cerknica, Tabor, v levem stolpu se je leta 1912 rodil pesnik Jože Udovič, foto: Tine Schein
Cerknica, Tabor, v levem stolpu se je leta 1912 rodil pesnik Jože Udovič, foto: Tine Schein

Pri »lipci« na Taboru nam je dobrodošlico izrekla Marija Hribar, direktorica Knjižnice Jožeta Udoviča Cerknica. Potem, ko nam je na kratko predstavila Tabor in življenje pesnika Jožeta Udoviča, smo se čez cesto napotili v stavbo knjižnice. 

Knjižnica Jožeta Udoviča Cerknica (KJUC) je osrednja knjižnica na Notranjskem in skupaj z enotami na Rakeku, v Starem trgu pri Ložu in v Novi vasi na Blokah, oskrbuje tukajšnje prebivalstvo.

Knjižnica Jožeta Udoviča Cerknica, foto: https://www.kjuc.si/knjiznica-jozeta-udovica-cerknica/
Knjižnica Jožeta Udoviča Cerknica, foto: https://www.kjuc.si/knjiznica-jozeta-udovica-cerknica/

Knjižnica ima zelo dobro razvito mrežo storitev za uporabnike: od izposoje gradiva do medknjižnične izposoje, e-knjižnico, pravljične urice za otroke, dejavnosti za otroke in mladino ter predavanja za odrasle in ostalo zainteresirano javnost, zelo dobro razvito domoznansko dejavnost (https://www.kjuc.si/domoznanstvo/ ) in, od februarja 2023, najnovejšo pridobitev: Knjižnico semen.

Knjižnico semen ( https://www.kjuc.si/knjiznica-semen/ ) nam je predstavila skrbnica zbirke Marija Gabrejna Kraševec. Tu smo se zadržali kar nekaj časa, saj smo ob vsebinski in zelo nazorni predstavitvi postopka vpisa v Knjižnico semen preko članske izkaznice, iskanja po bazi semen in izposoje semen, s skrbnico vzpostavili zelo prijeten pogovor, posledično se je utrnilo tudi kar nekaj vprašanj.

Primer vrečke s semeni, ki je opremljena z nalepko in torej z vsemi potrebnimi podatki za izposojo, foto: https://www.kjuc.si/knjiznica-semen/)
Primer vrečke s semeni, ki je opremljena z nalepko in torej z vsemi potrebnimi podatki za izposojo, foto: https://www.kjuc.si/knjiznica-semen/)

 

Zaslonska slika baze zaloge semen, foto: https://zalogasemen-cer.ekoapps.si/
Zaslonska slika baze zaloge semen, foto: https://zalogasemen-cer.ekoapps.si/

Ogled knjižnice semen je bil zelo zanimiv in predvsem aktualen, saj se tu kaže lep primer občanske znanosti, ko lahko vsi uporabniki, ki so včlanjeni v knjižnico in imajo veselje do dela na vrtu, sodelujejo v izgradnji zbirke semen in tako pomagajo k bogatenju zbirke semen in ohranitvi le-teh za naše zanamce. Kot lahko še izvemo na spletni strani knjižnice, je poslanstvo Knjižnice semen med drugim tudi ozaveščanje o ohranjanju avtohtonih sort ter biotske raznovrstnosti in hkrati opozarjanje na pomen samooskrbe ter sonaravnega vrtnarjenja.

Knjižnica semen, foto: Doris Dekleva Smrekar
Knjižnica semen, foto: Doris Dekleva Smrekar

Po ogledu Knjižnice semen, smo si ogledali še ostale oddelke v knjižnici. V pritličju je poleg Knjižnice semen še izposojevalni pult, miza z računalniki za uporabnike in mediateka ter oddelek za otroke in mladino. V zgornjem nadstropju knjižnice domuje oddelek za odrasle. Krajši hodnik vodi  do najnovejšega dela – prizidka knjižnice, ki je bil zgrajen leta 2019. Tu je arhiv in časopisna čitalnica ter čitalnica z referenčno literaturo, s priročniki in enciklopedijami.

Po krajši predstavitvi knjižnice, ki jo je pripravila direktorica knjižnice, smo si ogledali še spominsko sobo Jožeta Udoviča. Knjižnica namreč hrani njegovo osebno knjižnico, ki šteje okrog 3000 knjig, diapozitivov in revij. Velik del pesnikove zbirke predstavlja poezija (španska, francoska, angleška, nemška …), proza, literarnozgodovinske in umetnostnozgodovinske publikacije. Nekatere izmed njih so še posebej dragocene, saj vsebujejo Udovičeve zabeležke.

Udovičeva spominska soba, foto: https://www.kjuc.si/joze-udovic/
Udovičeva spominska soba, foto: https://www.kjuc.si/joze-udovic/

Prvi pozitivni vtisi ogleda knjižnice so se vrstili že med samim ogledom, saj so se gostiteljice res potrudile, da nam predstavijo knjižnico in njeno dejavnost v čimbolj izčrpni obliki. Navdušila nas je raznolika dejavnost knjižnice in njena vsestranska podpora uporabnikom in občanom ter njeno aktivno in uspešno vključevanje v lokalno okolje v katerem deluje.

Iz Tabora nas je pot vodila na Cerkniško polje, kajti na obisku “coprniške dežele pod Slivnico” seveda ni smel manjkati ogled Cerkniškega jezera, ki je s svojimi 27 m2 največje jezero v Sloveniji, kadar doseže svoj najvišji vodostaj. Vodnik iz Notranjskega regijskega parka (NRP) nam je izčrpno in zelo slikovito predstavil nastanek jezera in vse procese njegovega pojavljanja in izginjanja. Hkrati smo spoznali tudi delovanje Notranjskega regijskega parka, ki deluje z namenom, da se ohranjajo, varujejo in raziskujejo naravne in kulturne vrednote tega območja (https://www.notranjski-park.si/o-parku).

Cerkniško jezero s Slivnico v ozadju, foto: Doris Dekleva-Smrekar
Cerkniško jezero s Slivnico v ozadju, foto: Doris Dekleva-Smrekar

Po ogledu muzeja in ogledu (ter vonjanju in tipanju) interaktivne predstavitve v muzeju Centra za obiskovalce, smo se peš odpravili na sprehod »po jezeru« v spremstvu vodnika, ki je izčrpno in potrpežljivo odgovarjal na naša vprašanja.

Naša naslednja postaja je bila vas Selšček, rojstna vas slikarja, ilustratorja in akademika Maksima Gasparija (1883-1980), kjer smo si ogledali nekdanjo furmansko gostilno in kmečko hišo. Tu smo se tudi okrepčali in izvedeli nekaj več o življenju Maksima Gasparija, in sicer po ustnem izročilu domačina. Vas Selšček, leta 2020 dobitnica priznanja za »Naj vaško jedro« v akciji Moja dežela lepa in gostoljubna pri Turistični zvezi Slovenije (TZS), in kmečko gostilno Notranjska hiša, nam je predstavila lokalna vodnica Nataša Mele. Zanimivost v Selščku so hišne številke, ki so opremljene z ilustracijami Maksima Gasparija in domačimi rodbinskimi imeni prebivalcev, ki v njih živijo.

Hišne številke v vasi Selšček, foto: https://notranjskahisa.si/o-nas/
Hišne številke v vasi Selšček, foto: https://notranjskahisa.si/o-nas/

V vasi Selšček živi tudi Marjan Manček, slovenski ilustrator, stripar in filmski animator, avtor znamenitih Hribcev in mnogih drugih ilustracij priljubljenih slovenskih slikanic in knjig. Od tu je dobil navdih za like iz stripa z imenom Hribci. Ime »hribci« na Notranjskem uporabljajo (v nekoliko posmehljivem tonu) za prebivalce naselij nad Cerknico.

Iz Selščka nas je pot vodila čez meniševske vasi do Bloške planote, mimo Blok v Loško dolino na ogled gradu Snežnik, ki je bil zadnja točka našega programa.

Grad Snežnik na Notranjskem ima ohranjen avtentičen interier iz druge polovice 19. stoletja in je v oskrbi Narodnega muzeja Slovenije. V gradu smo ob vodenem ogledu po grajskih sobanah začutili duh tistega časa. Z ogledom okolice in pristave gradu smo izlet zaključili.

Grad Snežnik, foto: Uroš Kunaver
Grad Snežnik, foto: Uroš Kunaver

Pripravila: Erika Nared, bibliotekarka in univ. dipl. zgod.

Dekorativna slika.

Fotografska razstava “Ples”

V petek, 29. 9. 2023, je bila ob 17. uri otvoritev razstave fotografa Emila Božnarja.

Skozi svoje fotografije je ujel čarobnost gibov, eleganco in strast, ki jih prinaša ples.

Vsaka fotografija pripoveduje svojo zgodbo, ki nas popelje v svet glasbe, ritma in izražanja.

Razstava je bila na ogled do 3. 11. 2023.

Vir: ctk.uni-lj.si

Dekorativna slika.

Avtor fotografije: Gašper Lešnik

Igralni klub – kot bralni klub, ampak za igre (dogodek)

V torek, 24.10.2023 ob 18.00, je v prostorih CTK potekalo približno dve uri dolgo prvo srečanje kluba Ljubljana Games.

Več informacij na spletni strani: https://ljgames.club/

Za kakšno srečanje pravzaprav šlo?

Ljubljana games club so srečanja, na katerih se bomo pogovarjali o igrah kot mediju, katerega je vredno občudovati, spoštovati ter kritizirati v vsej svoji raznolikosti.

Potekala bodo vsakih 14 dni in vsakič bodo posvečena drugi temi (igri, avtorjem, žanru …), ki jo bodo izbrali obiskovalci kluba.

Na prvem srečanju smo v klubu skupaj igrali Getting Over It with Bennet Foddy, ter se pogovarjali o igrah z zaje*** kontrolami, odnosu avtorjev z njihovimi igrami ter gledljivosti iger.

Se vidimo!

Viri: ctk.uni-lj.si

Dekorativna slika.

Odkrivaj, sodeluj, raziskuj: dan Občanske znanosti

V okviru konference Mreža znanja, ki jo organizira Akademska in raziskovalna mreža Slovenije (Arnes), in v sklopu Dneva odprte znanosti je v sredo 15. novembra potekal prvi nacionalni dogodek Dan občanske znanosti z naslovom Odkrivaj, sodeluj, raziskuj. Na dogodku so razpravljali o pomenu, vlogi in prispevku občanske znanosti v sodobnem raziskovalnem okolju.

Glavni namen dogodka je bil predstaviti, kaj občanska znanost je, čemu služi, komu je namenjena in kdo vse ima lahko od nje koristi. Občanska znanost lahko znanstveno raziskovalno področje zelo dobro približa splošnim javnostim, saj jim omogoča vključenost v proces raziskovanja od trenutka, ko se oblikuje raziskovalno vprašanje, izbere ali oblikuje metode raziskovanja do zbiranja podatkov in kasneje analiziranja končnih rezultatov. “Vsak občanski raziskovalec je torej soudeležen pri oblikovanju same raziskave, kar ima pomemben vpliv na družbeno sprejemanje znanosti,” je poudarila Zarja Muršič, ambasadorka občanske znanosti na evropskem projektu občanske znanosti (ECS).

Občanska znanost je, kot je dejala, v veliko korist tudi samim znanstvenikom, saj na ta način med drugim lahko bolje spoznajo morebitne težave, vprašanja, ki se pojavljajo v javnosti, nenazadnje pa je koristna tudi za oblikovalce politik, ki lahko s pomočjo občanskih raziskovalcev izvedo, kaj so na primer ključne težave v nekaterih urbanih okoljih, na podlagi tega pa sprejmejo ustrezne politike, ki stremijo k izboljšanju okolja, v katerem živimo.

Dogodek je bil odlična priložnost za raziskovalce, občane, odločevalce in vse, ki jih zanima področje občanske znanosti, da se srečajo, izmenjajo izkušnje in oblikujejo vizijo za prihodnost tega dinamičnega področja.

V središču dogodka je bila poglobljena razprava o pomenu, vlogi in prispevku občanske znanosti v sodobnem raziskovalnem okolju. Poseben poudarek bo namenjen raziskovanju možnosti za organiziranje mreže občanske znanosti, analizi trenutnih trendov v mednarodnih organizacijah ter integraciji občanske znanosti v širši kontekst odprte znanosti.

Predstavili so različne inovativne prakse in projekte, ki bodo služili kot primeri uspešnega vključevanja občanov v raziskovalne procese. Udeleženci so imeli priložnost slišati in razpravljati o praktičnih izboljšavah in inovacijah, ki so bile uvedene v različnih projektih občanske znanosti.

Med drugim smo lahko prisluhnili uvodnemu predavanju Margaret Gold z Univerze v Leidnu, ki je predstavila odnose in razmerja med odprto znanostjo in občansko znanostjo ter t.i. štiri valove gibanja od globalnega do lokalnega, ter se seznanili s projektom integracije občanske znanosti v načrtovanje urbanih prostorov, ki ga bosta predstavili nedavna prejemnica ERA podoktorskega projekta Sanela Pansinger in njena mentorica Lucija Ažman Momirski z Univerze v Ljubljani.

Na dogodku so bili predstavljeni primeri občanske znanosti in dobrih praks v Sloveniji, v okviru katerih bodo občanski raziskovalci predstavili svoje delo. “Upam, da bo ta prvi dogodek občanske znanosti spodbuda tudi za naslednje leto, da organiziramo drugi dan občanske znanosti,” je povedala Zarja Muršič.

Dogodek se je odvil v okviru Arnesove konference Mreže znanja in tripartitnega dogodka Evropskega oblaka odprte znanosti (EOSC) Dan odprte znanosti in tudi v so-organizaciji ministrstva za visoko šolstvo, znanost in inovacije ter Centralne tehniške knjižnice UL.

Posnetki dogodka in prosojnice so na spletni strani: https://citizenscience.si/nacionalni-dogodek/

Pripravil: Mitja V. Iskrić, univ. dipl. bibl.

Dekorativna slika.

 

Novice iz UNIVERZE V LJUBLJANI

Na Univerzi v Ljubljani podelili nagrade in pohvale dr. Uroša Seljaka

Na Univerzi v Ljubljani so že drugič podelili nagrade in pohvale dr. Uroša Seljaka za najboljše znanstvene članke študentk in študentov prve in druge stopnje študija v Sloveniji. Namen nagrad je spodbujanje znanstvenih objav študentk in študentov ter še večje vključevanje v raziskovalno delo. Prav tako spodbujajo mentoriranje študentk in študentov.

Nagrado dr. Uroša Seljaka so letos prejeli Jakob Božič s Fakultete za računalništvo in informatiko Univerze v Ljubljani za objavljeno znanstveno delo z naslovom Mixed supervision for surface-defect detection: From weakly to fully supervised learning (mentor prof. dr. Danijel Skočaj), Miha Papič s Fakultete za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani za objavljeno znanstveno delo z naslovom Topological liquid crystal superstructures as structured light lasers (mentor doc dr. Matjaž Humar) ter Peter Šujica s Pravne fakultete Univerze v Ljubljani za objavljeno znanstveno delo z naslovom Razumeti nepravo opustitveno kaznivo dejanje – stare kazenskopravne dileme ob novih problemih umetne inteligence (mentor prof. dr. Damjan Korošec).

Pohvalo za znanstveno objavo študentov prve in druge stopnje so prejeli Tina Cimperman s Fakultete za elektrotehniko Univerze v Ljubljani za delo z naslovom Gene Electrotransfer into Mammalian Cells Using Commercial Cell Culture Inserts with Porous Substrate (mentorica doc. dr. Lea Rems), Jan Otoničar z Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani za delo z naslovom A method for targeting a specified segment of DNA to a bacterial microorganelle (mentor izr. prof. dr. Matej Butala) in Žiga Trojer s Fakultete za računalništvo in informatiko Univerze v Ljubljani za delo z naslovom Trans2k: Unlocking the Power of Deep Models for Transparent Object Tracking (mentor prof. dr. Matej Kristan).

Dr. Uroš Seljak, profesor na Oddelku za fiziko na Univerzi v Kaliforniji, Berkeley, alumen Univerze v Ljubljani (UL) in mentor na Ameriško-slovenski izobraževalni fundaciji – ASEF, je leta 2021 prejel prestižno nagrado Gruberjeve fundacije Univerze Yale za ključen prispevek k raziskavam v kozmologiji. S svojim delom nagrade – 150.000 ameriškimi dolarji – je ustanovil nagradni dobrodelni sklad za študente prve in druge stopnje, s katerim v obliki nagrade dr. Uroša Seljaka v znesku 10.000 ameriških dolarjev vsako leto podpre najboljše znanstvene objave slovenskih študentk in študentov, ne glede na to, na katerem slovenskem visokošolskem zavodu študirajo.

Vir: fe.uni-lj.si/

Pripravila: Sonja Zagorc Kontić, univ. dipl. inž. el.,
inf. spec. za področje elektrotehnike in računalništva 

Dekorativna slika.

Vir fotografije: Nebojša Tejić/STA

 

Novice O ODPRTI ZNANOSTI

FestUM: Festival odprtega izobraževanja

Festival znanosti Univerze v Mariboru, se je javnosti v takšni obliki predstavljal prvič in v svoji premierni izvedbi nosil podnaslov Festival odprtega izobraževanja.

Dvodnevno dogajanje se je letos osredotočalo na vsebine s področja odprtega izobraževanja, učenja in raziskovanja, ki povezujejo in krepijo pretok znanj in podatkov med akademsko sfero in občo javnostjo oz. posamezniki, ki ne glede na pridobljeno formalno izobrazbo, želijo sodelovati pri raziskavah. Vse to z namenom, da bi vzpostavili večjo koherenco in sinergijo med interdisciplinarnimi znanstvenimi področji in med akademsko ter gospodarsko/negospodarsko sfero ter splošno javnostjo za dobrobit širše družbe.

Festival je potekal v okviru pilotnega projekta NOO ODVIj Z odprtim dostopom do vseživljenjskega izobraževanja, ki ga izvajajo na Rektoratu Univerze v Mariboru v sodelovanju z Univerzitetno knjižnico Maribor, in kjer se v okviru digitalnega prehoda in vseživljenjskega učenja zavzemamo za spodbujanje sistematične uporabe prostodostopnih e-vsebin in njihovo promocijo ter povečanje dostopa do kakovostnega izobraževanja in učenja v različnih oblikah in okoljih za ciljne skupine, kot so osipniki, študenti, ki si med študijem želijo pridobiti nova znanja, posamezniki/državljani, ki, ne glede na pridobljeno formalno izobrazbo, želijo sodelovati pri raziskavah, in diplomanti, ki se morajo dokvalificirati, in tudi širše v sodelovanju s partnerskimi visokošolskimi organizacijami.

S ciljem promocije odprtega izobraževanja oz. širše promocije odprte znanosti in spodbujanja k aktivnemu sodelovanju na tem področju med različnimi družbenimi deležniki, je letošnji festival zasnovan pod sloganom Odprta znanost odpira UM.

Dobrodošli na FestUM, je letos potekal 24. in 25. oktobra v prostorih Univerzitetne knjižnice Maribor

Vir:

Pripravil: Mitja V. Iskrić, univ. dipl. bibl.

Dekorativna slika.

Vir fotografije: www.um.si

Dan odprtega znanja 2023 z delavnico za raziskovalce

Inštitut za odprte podatke in intelektualno lastnino – ODIPI je organiziralo že četrti Dan odprtega znanja 2023, ki je letos potekal v okviru programa in ob podpori organizacije Knowledge Rights 21, ki se zavzema za izboljšanje dostopa do znanja po vsej Evropi.

Na dogodku so strokovnjaki iz različnih evropskih držav obravnavali dve temi: v prvem delu so bile obravnavane pravne podlage za podatkovno analitiko, ki je ključni del strojnega učenja in s tem povezane umetne inteligence in splošno izjemo za raziskovanje.

V drugem delu je bila predstavljena odprta znanost v teoriji in praksi tako v Sloveniji kot tudi v nekaterih državah Zahodnega Balkana. Na dogodek so bili vabljeni tako predstavniki raziskovalnih in izobraževalnih institucij iz Slovenije in držav Zahodnega Balkana kot tudi zainteresirana javnost.

Dogodek je potekal dne 17. oktobra 2023 od 9.30 do 14.40 v prostorih Muzeja sodobne umetnosti, Maistrova 3, 1000 Ljubljana (+MSUM)

Dogodek je letos v celoti potekal v angleškem jeziku, saj so se ga udeležili številni gostje iz tujine. Predavali so Benjamin White, prof. dr. sc. Ivana Kunda, prof. dr. Iza Razija Mešević, prof. dr. Neda Zdraveva, prof. dr. Dušan V. Popović, Paul Keller in univ. ass. dr. Žiga Škorjanc.

Delavnica na temo upravljanja avtorskih pravic in odprtih podatkov v skladu z načeli odprte znanosti

V okviru Dneva odprtega znanja je ODIPI pripravil tudi posebno delavnico za raziskovalce iz Mreže raziskovalcev KR21 za Zahodni Balkan, ki je potekala 18. oktobra 2023 v prostorih Muzeja sodobne umetnosti, Maistrova 3, 1000 Ljubljana (+MSUM).

Na delavnici so bila podrobneje obravnavana vprašanja upravljanja avtorskih pravic in odprtih podatkov v skladu z načeli odprte znanosti. Udeleženci so se osredotočili na obveznost avtorjev, da upravljajo svoje avtorske pravice v skladu z načeli odprte znanosti, kar pomeni možnost pridržanja svojih pravic (retain right). Prav tako so preučili posebno zakonsko ureditev, ki obravnava domnevo o pridržanju pravic avtorjev za sekundarno objavo (secondary publication rights). V drugem delu so se pogovarjali o raziskavi na področju podatkovnega in besedilnega rudarjenja, ki poteka v okviru Mreže raziskovalcev KR21 za Zahodni Balkan.

Podrobnejši program dogodka Dan odprtega znanja 2023 in program delavnice najdete tukaj.

Vir: odprta-knjiznica.si

Pripravil: Mitja V. Iskrić, univ. dipl. bibl.

Dekorativna slika.

Dan2 odprte znanosti 2023

Po mednarodno priznanem uspehu preteklega »Dneva odprte znanosti« se z letošnjo konferenco še bolj poglobljeno posvečamo odprtim izzivom. Z nedavnim sprejetjem nove področne zakonodaje (Zakon o znanstvenoraziskovalni in inovacijski dejavnosti, ZZrID) in letošnjim sprejetjem Uredbe o izvajanju znanstvenoraziskovalnega dela v skladu z načeli odprte znanosti ter Akcijskega načrta za odprto znanost v okviru Resolucije o znanstvenoraziskovalni in inovacijski strategiji Slovenije 2030 (ReZrIS30) slovenski raziskovalni prostor čedalje bolj sovpada s pričakovano podobo skupnega Evropskega raziskovalnega prostora (ERA).

Letošnji tripartitni dogodek Evropskega oblaka odprte znanosti (EOSC) je osvetlil prihodnost EOSC-a, spremembe vrednotenja znanosti ter avtorske pravice v luči odprte znanosti. Posebno pozornost bomo namenili rešitvam na področju nacionalne infrastrukture za odprto znanost. Dvodnevni dogodek z obsežnim programom je vključeval tudi primere dobrih praks v okviru EOSC-a in odprte znanosti, ter prvi nacionalni dogodek občanske znanosti.

Dan2 odprte znanosti 2023 je ponovno združil ključne akterje s področja odprte znanosti in inovacij na evropski in nacionalni ravni, znanstvenike, raziskovalce ter ponudnike storitev. Skupaj in v dialogu bomo oblikovali slovenski raziskovalni prostor po meri znanstveno-raziskovalne skupnosti. V sklopu konference je potekala tudi najava vseslovenskega hackathona, katerega namen bo združevanje dveh prepletenih področij, to sta odprta znanost in superračunalništvo.

Dan2 odprte znanost 2023nacionalni tripartitni EOSC dogodek, je potekal 14. in 15. novembra v hotelu Four Points by Sheraton Ljubljana (Mons) v okviru Arnesove konference »Mreža znanja«.

Dogodek je bil organiziran v sklopu Arnesove letne konference Mreža znanja 2023.

Vir: odprta-knjiznica.si

Pripravil: Mitja V. Iskrić, univ. dipl. bibl.

Dekorativna slika.

Vir fotografije: odprta-knjiznica.si

Obrazložitve vsebinskih rešitev Uredbe o odprti znanosti

Na voljo so obrazložitve vsebinskih rešitev Uredbe o izvajanju znanstvenoraziskovalnega dela v skladu z načeli odprte znanosti.

Z namenom, da bi deležnike na področju odprte znanosti še dodatno podprli pri urejanju vprašanj uvajanja Uredbe o izvajanju znanstvenoraziskovalnega dela v skladu z načeli odprte znanosti, je Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in inovacije s strokovnjaki, ki so pripravljali uredbo, pripravilo obrazložitve vsebinskih rešitev uredbe.

Obenem MVZI vabi, da se aktivno vključite v delo projekta SPOZNAJ, katerega namen je podpora javnim raziskovalnim organizacijam in drugim, v okviru širšega znanstvenoraziskovalnega okolja, pri prilagajanju za delovanje po načelih odprte znanosti. Projekt SPOZNAJ je pomemben prispevek Slovenije k skupnim aktivnostim EU pri izvedbi reforme ERA (v angleščini European Research Area – ERA).

Vir:

Pripravil: Mitja V. Iskrić, univ. dipl. bibl.

Dekorativna slika.

Vir fotografije: odprtaznanost.si

Delavnica DARIAH-SI o Odprti tržnici za družbene vede in humanistiko

Slovenska DARIAH je 22. novembra 2023 od 09:30 do 11:45 v prostorih Inštituta za novejšo zgodovino (Privoz 11, Ljubljana) organizirala praktično delavnico o Odprti tržnici za družbene vede in humanistiko (SSH Open Marketplace).

SSH Open Marketplace je portal za odkrivanje, ki združuje in kontekstualizira vire raziskovalnih skupnosti na področjih družbenih ved in humanistike. Uporabnikom so na voljo orodja, servisi, učna gradiva, zbirke podatkov, publikacije in delovni tokovi.

Odprta tržnica je rezultat projekta SSHOC, financiranega v shemi Obzorje 2020 in jo vzdržujejo trije ERIC-i: DARIAH, CLARIN in CESSDA. Za mrežo DARIAH predstavlja tržnica eno njenih prioritet, saj se na njej objavljajo nacionalni prispevki članic mreže DARIAH. Preko API-ja tržnice se napaja tudi Katalog orodij in servisov DARIAH. Skupaj se torej platformi lahko uporabita za valorizacijo orodij in servisov danih na voljo skupnosti DARIAH.

Vir: Novice slovenske skupnosti odprte znanosti

Pripravil: Mitja V. Iskrić, univ. dipl. bibl.

Dekorativna slika.

Vir fotografije: odprtaznanost.si

Evropska konferenca EDDI 2023 v Ljubljani, 27.–29. 11. 2023

Arhiv družboslovnih podatkov je letos gostil evropsko konferenco EDDI, ki je tokrat potekala v Ljubljani, med 27. in 29. novembrom 2023.

Dogodek je bil priložnost za srečanje s strokovnjaki in uporabniki metapodatkovnega standarda DDI (The Data Documentation Initiative). Na delavnicah in predavanjih so bile obravnavane aktualne teme na področju opisovanja podatkov, ki so nastali v okviru anket in drugih metod opazovanja:

  • potrebe uporabnikov, učinkovite infrastrukture in izboljšana kakovost,
  • uradna statistika,
  • interoperabilnost, ponovna uporaba in souporaba metapodatkov,
  • harmonizacija (meta)podatkov,
  • spodbude za dokumentiranje podatkov,
  • odprti podatki, metapodatki in povezani odprti podatki,
  • metapodatki, podatki in etična vprašanja,
  • uporaba strojnega učenja, umetne inteligence in avtomatizacije pri pripravi metapodatkov,
  • programska oprema in orodja.

Več o programu je na voljo na spletni strani dogodka.

Vir: Novice slovenske skupnosti odprte znanosti

Pripravil: Mitja V. Iskrić, univ. dipl. bibl.

Dekorativna slika.

Storitve Arnes v podporo odprti znanosti

V četrtek, 23. 11. 2023, od 10.30 do 12:00 je konzorcij projekta SPOZNAJ organiziral predstavitev Storitve Arnes v podporo odprti znanosti. Predavali so Marko Drobnjak, Damjan Harisch, Urša Vodopivec in Aleksander Mihičinac z Arnesa.

Akademska in raziskovalna mreža Slovenije (Arnes) je javni infrastrukturni zavod, ki zagotavlja omrežne storitve organizacijam s področij raziskovanja, izobraževanja in kulture. Skrbi za internetno infrastrukturo v Sloveniji, slovenski del Eduroam-a in je del evropskega omrežja GÉANT. Poleg zmogljive internetne povezljivosti nudi tako številne brezplačne spletne storitve za shranjevanje ter deljenje vsebin in povezovanje uporabnikov kot tudi dostop do zmogljivih računskih gruč. Zastopa slovensko skupnost v Evropskem oblaku odprte znanosti in koordinira superračunalniško omrežje SLING.

V predavanju so predstavili nekaj njihovih storitev, ki so vam lahko v pomoč za vaše delo po načelih odprte znanosti.

Vir: Novice slovenske skupnosti odprte znanosti

Pripravil: Mitja V. Iskrić, univ. dipl. bibl.

Dekorativna slika.

Dan odprte znanosti 2023 naslovil izzive in dobre prakse z vidika vrednotenja znanosti kot tudi infrastrukturnih rešitev

Ljubljana, 14 in 15. november 2023

V luči uspešno zaključenega dvodnevnega dogodka Dan odprte znanosti 2023 z več kot 180 udeleženci v živo in več kot 150 na portalu Arnes Video postaja jasno, da je odprta znanost postala nova realnost, ki ob številnih prednostih še vedno predstavlja izzive na specifičnih točkah. Spremembe vrednotenja znanosti v luči odprte znanosti in Evropskega oblaka odprte znanosti (EOSC) ter e-infrastrukture, digitalizacija in načela odprte znanosti so bili temeljni stebri tripartitnega dogodka EOSC in Dneva odprte znanosti 2023, ki sta potekala v sklopu Arnesove konference Mreža znanja. Konferenca je združila že uveljavljene raziskovalce kot tiste na začetku kariere in tako omogočila poglobljeno naslavljanje prednosti kot tudi še odprtih izzivov, ki jih skozi rdečo nit odprte znanosti prinašata nova področna zakonodaja in evropske usmeritve.

POSNETKI DOGODKA

Vir: Novice slovenske skupnosti odprte znanosti

Pripravil: Mitja V. Iskrić, univ. dipl. bibl.

Dekorativna slika.

Vir fotografije: odprtaznanost.si

Predstavitev SPOZNAJ: Nacionalna infrastruktura odprte znanosti

V četrtek, 7. 12. 2023, je od 10.30 do 12.00 potekala predstavitev Nacionalna infrastruktura odprte znanosti konzorcija projekta SPOZNAJ. Predavala sta dr. Milan Ojsteršek (Fakulteta za elektrotehniko, računalništvo in informatiko Univerze v Mariboru) in Peter Čerče (Znanstveno-raziskovalno središče Koper). Predstavitev je potekala na daljavo prek platforme Zoom.

Predstavljeni so bili nekateri bistveni elementi nacionalne infrastrukture odprte znanosti, ki jih navaja 12. člen Uredbe o izvajanju znanstvenoraziskovalnega dela v skladu z načeli odprte znanosti. Pozornost je bila namenjena predstavitvi Nacionalnega portala odprte znanosti, definiciji vrst repozitorijev ter predstavitvi posameznih slovenskih institucionalnih, splošnih in področnih repozitorijev. Za čim bolj kakovostne informacije o tem, kako lahko repozitoriji omogočijo raziskovalkam in raziskovalcem ravnanje v skladu z načeli odprte znanosti, so v razpravi po predstavitvi sodelovali predstavniki repozitorijev.

Posnetek predstavitve bo na voljo za kasnejši ogled na platformi Arnes Video.

Če želite prejemati novice o projektu SPOZNAJ, se lahko prijavite na obveščanje prek povezave.

Vir: Novice slovenske skupnosti odprte znanosti

Pripravil: Mitja V. Iskrić, univ. dipl. bibl.

Dekorativna slika.

Vir fotografije: Pixabay

 

EKONOVICE

Izračunali so ogljični odtis MORS-a

Laboratorij za termoenergetiko ljubljanske Fakultete za strojništvo je na razpisu za okoljske nagrade 2023, ki ga tradicionalno organizira časnik Finance v sodelovanju z Eko skladom, osvojil prvo nagrado za okolju prijazen postopek. V laboratoriju so oblikovali metodologijo izračuna ogljičnega odtisa ter izdelali orodje za izračun ogljičnega odtisa Ministrstva za obrambo Republike Slovenije (MORS). Gre za prvi primer izračuna ogljičnega odtisa velike državne institucije v Sloveniji.

Ekipa laboratorija je hkrati razvila tudi orodje, s katerim bo MORS v nadaljnjih letih nadziral svoj ogljični odtis. Postavljena metodologija ter orodje pa lahko služita tudi pri izračunu ogljičnega odtisa drugih državnih ustanov in podjetij. V letu 2022 je ogljični odtis MORS-a znašal nekaj več kot 63.000 ton CO2 ekv. (Za primerjavo, celotni izpusti toplogrednih plinov za Slovenijo se v preteklih letih gibajo okrog 16 milijonov ton CO2 ekv.).

Vira:

Pripravila: Mojca Kosem Avsec, mag. inž. strojn.,
inf. spec. za področji strojništva in proizvodnje

Dekorativna slika.

Vir fotografije: arhiv FS

Težave z vesoljskimi smetmi

Slovenska astrofizičarka dr. Andreja Gomboc je v Delu nedavno komentirala dogajanje okoli bodočega ravnanja z odsluženimi sateliti. V tirnici okoli Zemlje namreč kroži kar 10 tisoč ton materiala. V povprečju enkrat na teden kak večji objekt nekontrolirano vstopi v ozračje Zemlje. Tudi zato je v začetku novembra Evropska vesoljska agencija ESA izdala dokument Zero Debris Charter – Towards a Safe and Sustainable Space Environment.

Listina ima nekaj ciljev, ki jih podpisniki želijo doseči do leta 2030. Satelite v nizkih in geostacionarnih orbitah naj bi po koncu delovanja odstranili s teh tirnic z vsaj 99-odstotno uspešnostjo. Verjetnost, da telo ob vrnitvi v ozračje koga poškoduje, mora biti manjša od desetinke promila oz. po možnosti nična. Do leta 2030 naj bi tudi izboljšali dostopnost pravočasnih in točnih podatkov o vesoljskih smeteh, kar bi omogočalo boljše načrtovanje izogibanja trkom. Sedaj se mora v povprečju satelit, ki ga upravlja ESA, na leto povprečno 3-4-krat izogniti trkom z drugimi telesi. Samo podjetje Space X naj bi v bližnji prihodnosti v vesolje poslalo 42 tisoč satelitov, podobne projekte načrtujejo tudi druga podjetja. Poškodbo na satelitu lahko povzroči že trk z majhno smetjo, veliko le nekaj milimetrov, vsak tak trk pa lahko posledično povzroči nastanek nove smeti.

Vir: delo.si

Pripravila: Mojca Kosem Avsec, mag. inž. strojn.,
inf. spec. za področji strojništva in proizvodnje

Dekorativna slika.

Vir fotografije: Pixabay

S svetlobo je mogoče plenice reciklirati 200-krat hitreje

V Nemčiji letno zavržejo več kot 100.000 ton plenic. Ogromne količine dragocenih virov, kot so plenične podloge, končajo v smeteh. Podloge so sestavljene iz posebnih polimerov, tako imenovanih superabsorberjev.

Raziskovalcem je zdaj uspelo znatno izboljšati njihov kompleksen proces recikliranja. Uporabljajo le UV-sevanje za razgradnjo kemičnih verig, ki držijo polimere skupaj. Kemikalije niso potrebne. Recikliranje pri sobni temperaturi je 200-krat hitrejše od običajnega recikliranja. Reciklirane polimere je nato mogoče predelati v nova lepila in barvila. Superabsorberje lahko najdemo tako v plenicah kot tudi v številnih drugih higienskih in medicinskih izdelkih, kot so povoji in obvezni materiali. Doslej so bile za recikliranje natrijevega poliakrilata, zelo vpojnega materiala, potrebne močne kisline. Ti zamreženi polimeri so netopni v vodi. Pri visoki temperaturi se ne raztopijo, ampak le razgradijo. Kisline po približno 16 urah pri 80 stopinjah Celzija prekinejo verige, ki stabilizirajo polimere in s tem omogočijo recikliranje. Vendar je ta proces zapleten in drag, zato superabsorberji skoraj niso bili ponovno uporabljeni. Letno jih okoli dva milijona ton konča v smeteh ali se jih sežge.

Vir: Univerza Princeton, 13. november 2023

Več o tem: pnas.org

Pripravila: dr. Tjaša Urbič, univ. dipl. kem.,
inf. spec. za področje kemije in naravoslovja

Dekorativna slika.

Vir fotografije: istockphoto.com

Gorivo iz amoniaka ponuja velike prednosti, vendar moramo biti previdni

Amoniak predstavlja eno možnost goriva brez ogljika, vendar obstajajo morebitna okoljska tveganja, ki bi lahko resno ogrozila  naš planet.

Amoniak bi, kot glavna sestavina mnogih gnojil, lahko igral ključno vlogo v sistemu goriva brez ogljika, kot priročen način za prevoz in shranjevanje čistega vodika.  Vendar nova raziskava, ki jo je vodila univerza Princeton, kaže, da bi lahko široka uporaba amoniaka v energetskem sektorju, čeprav morda ni vir onesnaževanja z ogljikom, brez ustreznih inženirskih varnostnih ukrepov predstavljala resno tveganje za dušikov cikel in podnebje.

Torej bi lahko dobro načrtovano gospodarstvo amoniaka pomagalo svetu doseči cilje razogljičenja in zagotoviti trajnostno energetsko prihodnost. Na drugi strani pa bi lahko slabo vodeno gospodarstvo z amoniakom povečalo emisije dušikovega oksida (N 2 O), dolgoživega toplogrednega plina, ki je približno 300-krat močnejši od CO 2 in močno prispeva k tanjšanju stratosferske ozonske plasti. To bi lahko povzročilo znatne emisije dušikovih oksidov (NO x ), razreda onesnaževal, ki prispevajo k nastanku smoga in kislega dežja.

Vir: Univerza Princeton, 13. november 2023

Pripravil: pnas.org

Dekorativna slika.

Vir fotografije: istockphoto.com

Znanstveniki so v reciklirani plastiki našli na stotine strupenih kemikalij

Znanstveniki so pregledali pelete iz reciklirane plastike v 13 državah. V njih so odkrili na stotine strupenih kemikalij, vključno pesticide in farmacevtske izdelke. Zaradi tega znanstveniki ocenjujejo, da je reciklirana plastika neprimerna za večino namenov uporabe in predstavlja oviro pri poskusih ustvarjanja krožnega gospodarstva.

Recikliranje plastike je bilo vedno oglaševano kot rešitev za krizo onesnaževanja s plastiko, vendar strupene kemikalije v plastiki otežujejo njeno ponovno uporabo in odlaganje ter ovirajo njeno recikliranje. V plastiki je bilo Identificiranih več kot 600 kemičnih spojin.

Znanstveniki opozarjajo, da je  potrebno upoštevati najnovejše znanstvene ugotovitve, ki kažejo, da ker se za izdelavo vse plastike uporabljajo strupene kemikalije in bo plastika med uporabo adsorbirala še druge kemikalije, na svetu ne obstaja plastika, ki bi jo lahko šteli za varno ali primerno za krožno gospodarstvo.

Vir: Univerza v Gothenburgu, 10. november 2023

Več o tem: www.gu.se

Pripravil: dr. Tjaša Urbič, univ. dipl. kem.,
inf. spec. za področje kemije in naravoslovja

Dekorativna slika.

Vir fotografije: istockphoto.com

Vse težave slovenske energetike

Ne samo da bo ob naraščajočih potrebah po električni energiji ob obstoječih proizvodnih virih energetska odvisnost naše države vse večja, težava je tudi v omrežju, ki ga bo treba obnoviti, in ob opevanem zelenem prehodu v primanjkljaju tehnologij za hrambo ter uravnavanje presežkov in primanjkljajev električne energije. Poleg tega o nesrečnem drugem jedrskem bloku vsaj še pet let ne bo jasne odločitve.

Težava 1: JEK 2

Ob napovedi, da se bomo za investicijo odločili na referendumu okoli leta 2027, so vse glasnejši pozivi tako iz gospodarstva kot iz energetike, da je to povsem nesmiselno. »Trdno verjamem, da danes razpolagamo z vsemi potrebnimi podatki, ki jih terja odločitev na referendumu. Nobenega razloga ni, da bi s tem čakali,« je izpostavil dolgoletni predsednik uprave Jedrske elektrarne Krško, danes pa njen nadzornik Stane Rožman. »Odločimo se vendar. Odločimo se jutri,« je pozval.

Težava 2: omrežje

Evropske in nacionalne energetske zahteve nalagajo zagotovitev tako imenovanih sistemskih rezerv, torej plinskih enot, približno toliko velikih kot največja proizvodna enota. V primeru gradnje JEK 2 potrebujemo še vsaj dva nova plinska bloka, ki nista predvidena v nobenih proračunskih ali strateških dokumentih. »Nobena druga država nima takega izziva, kot ga ima Slovenija. Zato menim, da je treba k reševanju pristopiti regijsko,« je rekel Paravan.

Še več, izpostavlja eden ključnih pripravljavcev nacionalnega evropskega in podnebnega načrta (NEPN) Stane Merše, če želimo postati podnebno nevtralni, potrebujemo vse vire, ne le jedrske elektrarne. Toda da bi omrežje lahko vse te razpršene vire podpiralo, bo v prihodnjem desetletju treba vanj vložiti 3,4 milijarde evrov, kar je po besedah generalnega direktorja Elesa Aleksandra Mervarja »z obstoječim kadrom in obstoječimi viri nemogoče«

Težava 3: uvozna odvisnost ali višje položnice

Kaj to pomeni za državo, nakazuje že današnja situacija: po projekcijah vodilnih energetikov v državi je ob ustavljenem JEK, kjer odpravljajo puščanje, in neoptimalnem obratovanju TEŠ uvozna odvisnost naše države 45-odstotna. »Smo na območju z najvišjimi cenami in najvišjimi uvoznimi deleži,« opozarja Mervar, »in bolj ko smo uvozno odvisni, bolj smo izpostavljeni cenam na trgu.«

Več o tem: dnevnik.si

Pripravila: Sonja Zagorc Kontić, univ. dipl. inž. el.,
inf. spec. za področje elektrotehnike in računalništva 

Dekorativna slika.

Vir fotografije: Bojan Velikonja

 

IZBOR DOKTORSKIH DISERTACIJ

s področja tehnike in naravoslovja na UL

Promocije doktoric in doktorjev znanosti na Univerzi v Ljubljani

 

Nagrade in priznanja

Razglasili dobitnike najvišjih državnih nagrad za znanost

  1. oktobra 2023 so razglasili prejemnike nagrad in priznanj za izjemne dosežke na področju znanstvenoraziskovalne in razvojne dejavnosti v letu 2023.

Puhovo nagrada za življenjsko delo bo prejel prof. dr. Jože Vižintin za življenjsko delo na področju strojništva. Zoisovo nagrada za življenjsko delo bosta prejela zasl. prof. dr. Joso Vukman za življenjsko delo na področju matematike in prof. dr. Danilo Zavrtanik za življenjsko delo na področju fizike in astrofizike osnovnih delcev. Priznanje ambasadorka znanosti Republike Slovenije prof. dr. Maruša Bradač za krepitev ugleda slovenske astrofizike v družbi in v mednarodnem merilu.

Ostali prejemniki nagrad so prof. dr. Uroš Cvelbar, Zoisovo priznanje za pomembne dosežke na področju plazemske fizike, prof. dr. Lucija Peterlin Mašič,  Zoisovo priznanje za pomembne dosežke na področju farmacevtske kemije in toksikologije, izr. prof. dr. Matjaž Finšgar, Zoisovo priznanje za pomembne dosežke na področju razvoja nekonvencionalnih orodij v analizni kemiji, prof. dr. Matej Černe,  Zoisovo priznanje za pomembne dosežke na področju raziskav vodenja kreativnega, inovativnega in digitalnega dela, izr. prof. dr. Marjetka Podobnik, Zoisovo priznanje za pomembne dosežke na področju strukturne biologije, prof. dr. Irena Stramljič Breznik,  Zoisovo priznanje za pomembne dosežke na področju znanstvenoraziskovalnega dela in razvijanja inovativnih pristopov v jezikoslovju,  prof. dr. Aleksey Kostenko,  Zoisova nagrada za vrhunske dosežke na področju matematične analize, prof. dr. Igor Križaj,  Zoisova nagrada za vrhunske znanstvene dosežke na področju toksinologije, prof. dr. Igor Škrjanc,  Zoisova nagrada za vrhunske dosežke na področju inteligentnih samorazvijajočih se sistemov, akad. prof. dr. Marko Snoj,  Zoisova nagrada za vrhunske dosežke na področju slovenskega jezika, prof. dr. Zdenko Časar, Puhova nagrada za vrhunske dosežke na področju industrijske farmacije. 

Podelitev nagrad je bila 28. novembra ob 20. uri v Linhartovi dvorani Cankarjevega doma. Vir: Institut Jožef Stefan, 18. oktober 2023

Več o tem: www.mps.si

Pripravila: dr. Tjaša Urbič, univ. dipl. kem.,
inf. spec. za področje kemije in naravoslovja

Dekorativna slika.

Vir fotografij: www.gov.si

Podelitev 53. Krkinih nagrad za dodiplomske in podiplomske raziskovalne naloge

20. oktobra 2023 so podelili 53. Krkine nagrade za dodiplomske in podiplomske raziskovalne naloge kot spodbudo mladim raziskovalkam in raziskovalcem k ustvarjalnosti, raziskovanju in razvoju. Krkine nagrade so prejeli štirje sodelavci Instituta “Jožef Stefan”: Evelin Gruden, Sebastjan Nemec, Jan Jelen in Tina Černič. Dr. Evelin Gruden z Odseka za anorgansko kemijo in tehnologijo je nagrado prejela za doktorsko delo Diskretne aluminijeve spojine – na poti k topnemu aluminijevemu trifluoridu pod mentorstvom izr. prof. dr. Gašperja Tavčarja. Dr. Sebastjan Nemec je Krkino nagrado prejel za doktorsko disertacijo “Razvoj anizotropnih magnetnih nanodelcev in njihovi magnetno-mehanski učinki v biomedicini” pod mentorstvom doc. dr. Slavka Kralja. Krkini nagradi za magistrsko delo sta prejela Jan Jelen pod somentorstvom izr. prof. dr. Gašperja Tavčarja in Tina Černič pod mentorstvom prof. dr. Darje Lisjak z Odseka za sintezo materialov. Pred podelitvijo je potekal tudi znanstveni simpozij, na katerem je svoje rezultate predstavil Jan Jelen.

Vir: Institut Jožef Stefan, 20. oktober 2023.

Več o tem: krkinenagrade.si

Pripravila: dr. Tjaša Urbič, univ. dipl. kem.,
inf. spec. za področje kemije in naravoslovja

Dekorativna slika.

Vir fotografij: krkinenagrade.si

 

Knjižne novosti

Energie-Weltatlas
Transformation des Energiesystems in globaler Perspektive

Avtor: Stephan Bosch, Friederike Schlenker, Jochen Bohn , Simone Kupies, Matthias Schmidt

Področje: energetika, ekonomija, okoljevarstvo, strateške študije

Vsebina: Knjiga predstavi energetske sisteme izbranih držav (glej zemljevid). Tako denimo za Združeno kraljestvo izvemo, da se je od leta 2009 do 2019 njegova odvisnost od premoga zmanjšala iz dobrih 15% na dobre 3%, na račun povečanja deleža obnovljivih virov (3,6% v 13,5%). V tem času je ostala ista odvisnost od zemeljskega plina (40% energentov) ter naftnih derivatov (malo čez 30%). Razveseljivo je, da se je skupna poraba energentov zmanjšala iz 8500 na dobrih 7000 PJ. Slika jakosti vetrov po Kraljestvu pokaže, da ima velik potencial pri izkoriščanju vetrne energije, ki ga tudi precej izkorišča, predvsem na morju. Energetski cilji na Otoku so jasni, do leta 2025 želijo opustiti premog, do leta 2030 naj bi povečali zmogljivosti vetrnih elektrarn na 30 GW moči.

Priporočilo: strokovnjakom na področju energetske politike, odločevalcem, študentom elektrotehnike, strojništva, okoljevarstva. Knjigo lahko prebirate tudi z osnovnim znanjem nemščine, ker so opisi zelo nazorni (tortni diagrami, zemljevidi).

COBISS: https://plus.cobiss.net/cobiss/si/sl/bib/ctk/168501251

Informacijski specialist: Mojca Kosem Avsec, mag. inž. strojn.,
inf. spec. za področji strojništva in proizvodnje

Dekorativna slika.

Vir: springer.com

Collins Bird Guide

Avtor: Lars Svensson, Killian Mullarney, Dan Zetterström

Področje: ptice

Vsebina: Knjiga vsebuje vse informacije, potrebne za identifikacijo katere koli vrste ptice v katerem koli letnem času, zajema velikost, habitat, območje razširjenosti, identifikacijo in oglašanje. Vsak vnos vrste spremlja zemljevid razširjenosti in ilustracije.

Poleg tega je za vsako skupino ptic napisan uvod, ki zajema glavne težave, povezane z njihovim prepoznavanjem ali opazovanjem: kako organizirati izlet, kako ločiti ptice roparice med letom, katere hibride rac je mogoče zamenjati s katero od glavnih vrst. Odgovore najdete na ta in na še številna druga pogosta vprašanja o opazovanju ptic.

Zaradi kombinacije besedila, najnovejših zemljevidov distribucije in odličnih ilustracij, vse v enem samem zvezku, je ta knjiga najboljši terenski vodnik, ki ne sme manjkati na knjižni polici nobenega ljubitelja opazovanja ptic.

Priporočilo: najboljši priročnik za ljubitelje ptic

Informacijski specialist: dr. Tjaša Urbič, univ. dipl. kem.,
inf. spec. za področje kemije in naravoslovja

Dekorativna slika.

Vir fotografije: amazon.co.uk

Astronomy: a visual guide

Avtor: Ian Ridpath

Področje: astronomija, vesolje, zvezde, planeti

Vsebina: V tej knjigi lahko preberete vse o zgodovini astronomije, od 150 km širokih udarnih kraterjev na Luni do Jupitrove velike rdeče pege, vrtinčaste nevihte, ki se je začela v 17. stoletju. Izveste lahko več o astronomskih pojavih in se odpravite na vizualni ogled Osončja, skupaj z osupljivimi fotografijami planetov. Ta knjiga je napisana preprosto, uporablja tudi jasne grafike in opombe, tako da je primerna tudi za laike.

V tem vodniku po nočnem nebu lahko najdete opis vseh 88 ozvezdij, več kot 100 zvezdnih kart in almanah astronomskih dogodkov v naslednjem desetletju.

Vsebuje preproste nasvete o tem, kako opazovati nebo s prostim očesom, daljnogledom ali teleskopom, knjiga Astronomija je popoln vodnik za navdušene amaterske astronome, pa tudi odličen priročnik za vso družino.

Priporočilo: Za vse, ki jih zanima pogled skozi objektiv teleskopa in odkrivanje lepot nočnega neba in vsega veličastnega sveta v njem.

Informacijski specialist: dr. Tjaša Urbič, univ. dipl. kem.,
inf. spec. za področje kemije in naravoslovja

Dekorativna slika.

Vir fotografije: amazon.com

Artificial intelligence programming with Python : from zero to hero

Avtor: Xiao, Perry

Področje: računalništvo

Vsebina: Knjiga je praktični načrt za programiranje umetne inteligence s pomočjo programa Python.

Predavatelj in fotofizik dr.Perry Xiao uvaja bralce v eno najbolj vznemirljivih področij računalništva v sodobni zgodovini. Knjiga obravnava umetno inteligenci in bralce od začetka uči njenih osnov v preprostem jeziku ter z ilustrativnimi primeri kod.

Razdeljena je na tri dele, v prvem avtor pojasnjuje umetno inteligenco na splošno, v drugem strojno učenje in v tretjem globoko učenje. Obravnava široko paleto uporabnih tem, od klasifikacije in regresije v strojnem učenju, do generativnih in kontradiktornih mrež.

Knjiga vključuje:

  • popoln uvod v MATLAB, Python, umetno inteligenco ter strojno in globoko učenje
  • obsežne razprave o nadzorovanem in nenadzorovanem strojnem učenju ter pol-nadzorovanem učenju
  • praktične hitre reference za umetno inteligenco in Python

Priporočilo: Ta praktični vodnik za programiranje z umetno inteligenco je primeren za vsakogar z osnovnim znanjem programiranja – vključno s poznavanjem spremenljivk, matrik, zank, stavkov if-else ter vnosa in izhoda datoteke – ki želi razumeti temeljne koncepte umetne inteligence in njen razvoj.

Informacijski specialist: Sonja Zagorc Kontić, univ. dipl. inž. el.,
inf. spec. za področje elektrotehnike in računalništva

Dekorativna slika.

Več knjižnih novosti

Logotip CTK - Centralne tehniške knjižnice

Založnik: Centralna tehniška knjižnica Univerze v Ljubljani, Trg republike 3, 1000 Ljubljana
Urednica: dr. Tjaša Urbič (tjasa.urbic@ctk.uni-lj.si)
Tehnični urednik: Darko Majcenović (darko.majcenovic@ctk.uni-lj.si)
Besedilo pregledal: Jože Brišnik

E-bilten CTK je glasilo Centralne tehniške knjižnice Univerze v Ljubljani.

ISSN: 2820-445X

Če želite zanimivosti o vašem delu v zvezi z vsebinami E-biltena CTK sporočiti tudi drugim, nam jih pošljite. Prispevke naslovite urednici e-biltena (tjasa.urbic@ctk.uni-lj.si).