Vir fotografije: hwkn.com

Vir fotografije: hudo.com

Najboljši prenosniki CES 2022: najboljši novi prenosniki, ki smo jih videli v Las Vegasu

Las Vegas, ZDA, 7. – 10. januar 2022 | Na sejmu CES v Las Vegasu je Lenovo predstavil več kot ducat novih modelov. Najnovejši prenosniki ThinkPad X1 prinašajo še bolj brezkompromisno in premijsko uporabniško izkušnjo. Sveži modeli X1 Carbon 10. generacije – ta še naprej ponuja vse, kar bi potreboval sodobni poslovnež, X1 Yoga 7. generacije z izjemno eleganco in X1 Nano 2. generacije – s svojo vitkostjo in težo, manjšo od kilograma, še dodatno premikajo meje brezčasne oblike ThinkPad in odličnega inženirstva.

Optimizirani so za hibridno delo in zahtevne uporabnike, ki iščejo višje ravni zmogljivosti, boljšo kamero in zvok za bolj poglobljeno sodelovanje ter bolj varen prenosnik, ki jih ščiti pred vsakodnevnimi zahtevami hibridnega dela.

Ključna oblikovna značilnost novincev je nova komunikacijska vrstica, ki prinaša izboljšane možnosti spletne kamere polne visoke ločljivosti (Full HD), zaslonko za zasebnost in 360-stopinjske prostorske mikrofone. Takšna zasnova je omogočila vgradnjo kamere z večjim senzorjem, kot ga običajno najdemo v prenosnih računalnikih, kar znatno izboljša kakovost slike, predvsem v slabih svetlobnih pogojih.

Nova kamera podpira tudi tehnologijo računalniškega vida, saj izbrani modelih najnovejših ThinkPad X1, uporabljajo nevronsko procesno enoto (NPU), ki s pomočjo umetne inteligence ponuja pametnejše zaznavanje prisotnosti ljudi. Ne le, da prepozna ljudi in njihovo namero, da uporabljajo osebni računalnik, v nasprotju z mimoidočim kolegom v pisarni ali mačko v domačem okolju, prenosnik se bo zbudil in odklenil le v primeru, ko prepozna uporabnika. Rešitev deluje celo, ko uporabnik nosi zaščitno masko čez obraz. Ter zna varčevati z energijo, saj lahko tudi izklopi ali zatemni zaslon, ko uporabnik pogleda stran, kar izboljša energetsko učinkovitost in doda dodatno plast zasebnosti med delom na javnih mestih.

Ostale vgrajene komponente so, kot se za predstavnike najbolj prestižne družine spodobi, vrhunske: 12. generacija procesorjev Intel Core, pomnilnik LPDDR5 in Windows 11 Pro se lepo dopolnjujejo z izjemnimi OLED-zasloni ultra visokih ločljivosti.

Prenosnik z dvema zaslonoma

Vsi, ki na prenosnike Lenovo prisegajo prav zaradi divje produktivnosti, imajo razlog več za veselje.

Edinstveni novi ThinkBook Plus 3. generacije je prvi 17,3-palčni prenosnik z ultra širokim primarnim zaslonom z razmerjem stranic 21 : 10 na trgu, hkrati pa ima vgrajen še inovativni 8-palčni sekundarni zaslon, ki prinaša popolnoma novo dimenzijo večopravilnosti in odpira številne možnosti uporabe.

Na sekundarnem zaslonu lahko uporabnik prikazuje kakršnokoli vsebino, aplikacijo ali orodjarno, kar pohitri delo in komunikacijo, za piko na i se lahko na sekundarnem zaslonu zrcali tudi vsebina s povezanega pametnega telefona, kar sploh prinaša novo dimenzijo rabe in sinergijo med pametnimi napravami. Za piko na i pa je na voljo še digitalno pero, ki dodatno navduši ustvarjalce.

Viri: tech-critter.com, vecer.com, hothardware.com

ThinkPad Z in nov videz

Gibčna Yoga z novimi triki

ThinkBook Plus

Novice iz znanosti in tehnologije

27. januar 2022 | Študija ocenjuje, da ima metan, ki pušča iz peči v domovih v ZDA, enak vpliv na podnebje kot približno 500.000 avtomobilov na bencinski pogon in da lahko zaradi teh peči ljudje zbolijo zaradi bolezni dihal.

Peči na zemeljski plin sproščajo metan,ki je močan toplogredni plin. Zaradi nepopolnega zgorevanja iz peči izhajajo tudi drugi škodljivi plini. Raziskovalci ocenjujejo, da ima metan, ki pušča iz peči v domovih v ZDA, enak vpliv na podnebje kot približno 500.000 avtomobilov na bencinski pogon, ljudem pa povzročijo bolezni dihal.

Vir: Univerza Stanford, celoten članek lahko preberete na: sciencedaily.com

Vir slike: cbc.ca

Robotsko raziskovanje Marsa 2022 –

Misija programa ExoMars bo na površje Marsa v poletnih mesecih 2022 pripeljala evropski rover Rosalind Franklin in rusko površinsko platformo Kazachok. Za izstrelitev bodo uporabili raketo Proton, ki bo na Mars prispela po devetih mesecih potovanja. Rover ExoMars bo potoval po površini Marsa in iskal znake življenja. Z vrtalnikom bo zbiral vzorce in jih analiziral z instrumenti naslednje generacije. ExoMars bo prva misija, ki bo združila sposobnost premikanja po površini in preučevanja Marsa v globini.

Rover naj bi pristal na mestu z velikim potencialom za iskanje dobro ohranjenega organskega materiala, zlasti iz zelo zgodnje zgodovine planeta. Rover bo ugotavljal fizikalne in kemijske lastnosti marsovskih vzorcev, predvsem iz podzemlja. Podzemni vzorci bodo bolj verjetno vključevali biomarkerje, saj šibka marsova atmosfera ponuja malo zaščite pred sevanjem in fotokemijo na površini.

Več na: exploration.esa.int

Poslovil se je prof. dr. Stanislav Reberšek

3. februar 2022 | Sporočamo vam žalostno vest, da se je poslovil prof. dr. Stanislav Reberšek. 

Profesor Stanislav Reberšek se je rodil leta 1942 v Celju. Na Fakulteti za elektrotehniko v Ljubljani je zaključil dodiplomski študij leta 1969, na isti fakulteti je leta 1980 magistriral in leta 1984 tudi doktoriral. V raziskovalno delo na področju biomedicinske tehnike se je na fakulteti vključil leta 1968, ko se je še kot študent priključil skupini Laboratorija za medicinsko elektroniko in biokibernetiko pod vodstvom akademika profesorja Lojzeta Vodovnika. V desetletjih svojega raziskovalnega udejstvovanja se je profesor Reberšek ukvarjal z različnimi področji, glavna pa so bila funkcionalna električna stimulacija zgornjih okončin in uvajanje novih metod v fizikalno terapijo, preučevanje učinkov električne stimulacije na spastične mišice ter uporaba električnih pulzov v terapevtske namene. Vodil je in sodeloval pri domačih in mednarodnih projektih ter za izumiteljske in raziskovalne dosežke skupaj s kolegi dvakrat prejel državno nagrado sklada Borisa Kidriča. Profesor Reberšek je bil vseskozi tudi prizadeven in vesten pedagog in mentor študentom in mlajšim kolegom. Med letom 1995 in 1999 je služil kot prodekan za pedagoško delo. Upokojil se je leta 2010, vendar pa je bil v Laboratoriju za biokibernetiko aktiven še vrsto let za tem.

Profesor Reberšek je eden ustanovnih članov Društva za medicinsko in biološko tehniko Slovenije. Po njegovi zaslugi je v prostorih Fakultete za elektrotehniko zaživela tudi stalna razstava eksponatov, ki predstavljajo zgodovino razvoja in uporabe funkcionalne električne stimulacije.

Spomin na profesorja Reberška bo ostal živ skozi njegov nepogrešljiv prispevek na področju razvoja biomedicinske v Sloveniji in Laboratorija za biokibernetiko na Fakulteti za elektrotehniko.

Vir: fe.uni-lj.si

Foto: Jože Mušič

Dobrodelna akcija Kemijskega instituta
Škatlo dobrodelnosti namenili Fundaciji CTNNB1

18. januar 2022 | Na Kemijskem inštitutu so se decembra lani odločili, da se kot ustanova pridružijo dobrodelnim pobudam. Inštitutsko dobrodelno akcijo so poimenovali ‘Škatla dobrodelnosti’, pri tem pa so se določili, da zbrana sredstva namenijo slovenski Fundaciji CTNNB1, ki vodi svetovni program genske terapije za sindrom CTNNB1. Zaposleni so prispevali vsak po svojih močeh, inštitut pa je za vsak zbrani evro prispeval še dodaten evro. Zbrati jim je uspelo 3.570,00 evrov. Na ta način so skupaj pomagali širiti plemenito poslanstvo omenjene fundacije.

CTNNB1 sindrom je motnja, povezana z zaostankom v razvoju, intelektualno motnjo in zakasnitvijo ali nezmožnostjo govora.

Celoten članek lahko preberete na: ki.si

Fokus se od novogradenj premika k obnovam obstoječega stavbnega fonda

Aktualna številka revije »za arhitekturo, kulturo, osebnosti« – Outsider (Zima 2021), obravnava zanimivo tematiko, ki jo naslavlja »Novi začetki«:

»Okrepljeno zavedanje, da so prostor in naravni viri omejene dobrine, gradnja pa izredno energetsko obremenjujoča za okolje, sprožajo spremembe v razumevanju ustvarjalne moči sodobne arhitekture.

V pristopih k arhitekturi, kot jih lahko opazujemo zdaj, se dogajajo občutne spremembe. Fokus se od novogradenj premika k obnovam obstoječega stavbnega fonda. Spreminja se tudi arhitekturni način obnove, pri čemer namesto brisanja sledi starega ali stroge selekcije ohranjenega tkiva zdaj bolj velikodušno ohranjamo vidna pretekla življenja stavb; ne zgolj osupljivih artefaktov stavbne kulturne in obrtne dediščine, ampak tudi nepopolno lepoto starih zidov, prostorskih razmerij in – razsutih ometov, ki po novem krasijo arhitekturne publikacije namesto brezhibnih sijajnih potez. Namesto da bi sledi časa brisali, so zdaj sprejemljivejše kot nekaj lepega, presežnega.«

Tudi prebivalci našega prostora se veselimo navdihujočih prenov obstoječih zgradb, ki nosijo v sebi srž kraja in ljudi.

Vir: outsider.si

Vir fotografije: kamzmulcem.si

Požarna varnost v planinskih kočah

April 2021 | V zadnjih letih smo bili priča večim požarom planinskih koč. Pri preprečevanju požarov je zelo pomembna požarna varnost.

Požarna ogroženost v planinskih kočah se je v zadnjih desetletjih povečala, istočasno pa se požarna varnost ni bistveno izboljšala. Zato lahko pričakujemo, da bodo požari v planinskih kočah še naprej in verjetno še pogosteje.

Več o tem lahko preberete v članku Požarna varnost v planinskih kočah (PDF): szpv.si

Vir fotografije: siol.net

Na Fakulteti za elektrotehniko so predstavili avtomatiziranega robota FuzbAI, ki igra namizni nogomet

Ljubljana, 3. februar 2022 | V Laboratoriju za avtomatiko in kibernetiko Fakultete za elektrotehniko Univerze v Ljubljani (FE UL) so razvili avtomatiziran namizni nogomet, ki so ga poimenovali FuzbAI. Gre za namizni nogomet, ki je popolnoma avtomatiziran za eno moštvo in na ta način omogoča tekmovanje človeka s kibernetskim strojem. Glavni namen projekta pa ni samo v igranju namiznega nogometa. Cilj ekipe, ki sodeluje na projektu, je navdušiti študente in mlade raziskovalce, da se lotijo dopolnjevanja inteligence navideznega igralca in se na koncu pomerijo med seboj. Obenem je v sistemu FuzbAI možno testirati algoritme in rešitve, ki bi jih drugače srečali pri vožnji avtonomnih vozil, hitrih dinamičnih procesih v industriji in še marsikje.

V omenjenem laboratoriju so zaključili prvo, osnovno fazo projekta. Cilj te je bila avtomatizacija namiznega nogometa v takšnem obsegu, da kibernetski sistem nadomesti igralce na eni strani namiznega nogometa. Na ročkah so za premikanje nameščeni servomotorji, njihov položaj in zasuk razpoznamo s pomočjo dveh kamer, ki sta nameščeni nad igralno površino in zaznavata črtne kode na ročkah ter položaj žogice. Navideznega igralca usmerja program, ki nadzira potek igre v realnem času, preračunava hitrost in smer žogice. S temi podatki se algoritem odloča, katero palico je treba premakniti in zavrteti, da dobi žogica ustrezno smer in hitrost glede na to, ali gre za podajo ali za strel na gol. V grafičnem vmesniku pa lahko spremljamo položaj igralcev in žogice.

Za avtomatizacijo poligona so raziskovalci uporabili sodobne metode s področja senzorike, aktuatorjev in vodenja. Izdelan je vmesnik, s katerim lahko zajemajo glavne podatke o stanju naprave, izvajajo predlagane akcije in ga programirajo. V prihodnosti pričakujejo, da bo to odličen poligon za praktično preizkušanje metod, ki jih študentje spoznavajo pri svojem študiju: metod s področja gradnikov vodenja, od senzorike do aktuatorjev, metod adaptivnega in prediktivnega vodenja in predvsem metod s področja računalniške inteligence. Obenem je v sistemu FuzbAI možno testirati algoritme in rešitve, ki bi jih drugače srečali pri vožnji avtonomnih vozil (bodisi v cestnem prometu ali industriji), hitrih dinamičnih procesih v industriji (kot je, na primer, manipulacija izdelkov na hitrem tekočem traku), pri sistemih strojnega učenja in njihovi uporabi.

Viri: fe.uni-lj.si, tromba.si, znanost.sta.si

Foto: tromba.si

Vonji preteklosti

15. oktober 2021 | Slovenski in poljski raziskovalci pripravljajo odmeven mednarodni raziskovalni projekt Odotheka, v okviru katerega nameravajo razviti mednarodno knjižnico muzejskih in zgodovinskih vonjev.

Vključenost muzejskih obiskovalcev v veččutne razstave postaja vse pomembnejša, saj vonji posredujejo muzejske predmete in njihovo zgodovino drugače kot vizualne informacije. Mag. Darko Knez, kustos Narodnega muzeja Slovenije pojasnjuje: »muzejski predmeti so pogosto povezani z vonji, ki odražajo njihovo preteklo uporabo ali morda konservatorske posege, lahko pa “preprosto” odražajo njihovo razgradnjo. S tem projektom bomo lahko na nov način raziskali nekatere izjemne zbirke, kot so predmeti, ki so pripadali slovenskemu narodnemu pesniku Francetu Prešernu in povedali njihovo zgodbo s povsem novega zornega kota«. V okviru projekta, ki se začne 1. decembra in bo trajal tri leta, bosta ekipi raziskovalcev iz Univerze v Ljubljani, Fakultete za kemijo in kemijsko tehnologijo pod vodstvom prof. dr. Matije Strliča in Ekonomske univerze v Krakovu analizirali vonje desetih zgodovinskih predmetov iz slovenskih in poljskih zbirk ter poskušali oceniti zgodovinski pomen teh vonjev. V laboratorijih bodo opravili številne kemijske analize hlapnih snovi, ki jih oddajajo predmeti in sestavljajo njihove vonjave. Hkrati bodo opravili zgodovinske analize predmetov, kar bo odprlo prostor novim interpretacijam. Med projektom bodo poskušali raziskovalci znanstveno reproducirati prepoznane vonjave, celoten postopek pa bodo tudi dokumentirali, kar jim bo veliko pomoč pri razvoju Odotheke, knjižnice muzejskih in zgodovinskih vonjev.

Celoten članek lahko preberete na: uni-lj.si

Vir: Univerza v Ljubljani, Fakulteta za kemijo in kemijsko tehnologijo in Ekonomska univerza v Krakovu

Recital zabavljivega soneta Franceta Prešerna kolektiva CTK

Kolektiv CTK se je odločil, da na ta Prešernov dan pripravi nekaj posebnega.
Recital Prešernovega zabavljivega soneta “Ne bód’mo šaloberde! Moskvičánov”:

Ne bódmo šalobarde! Moskvičánov,
Gorenjci moji! knjige mi berimo,
in kar nam všeč bo, úzmat se učimo
od bógmejov na meji Otomanov!

Iz kotov vseh od Skjaptrov do Šamánov
tak, kakor srake gnezda vkup nosímo
besede tuje, z njim’ obogatímo
slovenskih novi jezik Ilirjánov.

Prekósili res bomo vse naróde,
narstarši med jeziki jezik bóde,
ki se iz te čobodre bo naredil,

ker bomo tak govórili v Emoni,
ko žlobodrali so tam v Babiloni,
ko bil jim Bog je govorico zmédil.

YouTube video: Recital zabavljivega soneta Franceta Prešerna kolektiva CTK

Konceptualni model za zagotavljanje kakovosti 3D-modelov stavb na temelju fotogrametričnega oblaka točk : doktorska disertacija, Urška Drešček

V doktorski disertaciji je obravnavano področje spremljanja in zagotavljanja kakovosti prostorskih podatkov. Kakovost podatkov v procesu 3D-modeliranja stavb iz fotogrametričnega oblaka točk, pridobljenega iz fotografij, zajetih z daljinsko vodenim letalnikom je zelo aktualna raziskovalna in strokovna tema, saj se daljinsko vodeni letalniki vse širše uporabljajo za zajem pomembnih prostorskih podatkov.

Več o tem: repozitorij.uni-lj.si

Slika je simbolna, vir: grangeo.si

Podeljene nagrade za izjemne dosežke v znanstvenoraziskovalni in razvojni dejavnosti

10. december 2021 | Slavnostna podelitev nagrad in priznanj Republike Slovenije za izjemne dosežke v znanstvenoraziskovalni in razvojni dejavnosti v letu 2021 je bila v Linhartovi dvorani Cankarjevega doma.

Odbor za podelitev nagrad in priznanj, ki mu predseduje dr. Janez Plavec, je sklenil, da se na letošnji slavnostni podelitvi podelili 15 nagrad, in sicer:

• dve Zoisovi nagradi za življenjsko delo;
• eno Puhovo nagrado za življenjsko delo,
• štiri Zoisove nagrade za vrhunske dosežke,
• eno Puhovo nagrado za vrhunske dosežke,
• šest Zoisovih priznanj za pomembne dosežke in
• eno priznanje ambasadorka znanosti Republike Slovenije. 

Priznanje ambasadorka znanosti Republike Slovenije je prejela dr. Saša Bajt za pomembne dosežke pri promociji in vzpostavitvi razvejanega mednarodnega sodelovanja s Slovenijo pri vrhunskih znanstvenih raziskavah. Zoisovi nagradi za življenjsko delo sta prejeli prof. dr. Anuška Ferligoj in prof. dr. Julijana Kristl, Puhovo nagrado za življenjsko delo pa prof. dr. Borka Jerman Blažič.

Celoten članek lahko preberete na: gov.si

Podeljene Blinčeve nagrade za leto 2021

4. november 2021 | Z namenom, da bi spodbudili in nagradili raziskovalce v Republiki Sloveniji za raziskovalno in strokovno delo na področju fizike, Fakulteta za matematiko in fiziko, Univerza v Ljubljani in Institut “Jožef Stefan” podeljujeta Blinčeve nagrade na podlagi vsakoletnega skupnega razpisa.

Fakulteta za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani in Institut »Jožef Stefan« sta danes podelila tretje Blinčeve nagrade za raziskovalno in strokovno delo na področju fizike. Blinčevo nagrado za fizike na začetku kariere je prejel izr. prof. dr. Miha Ravnik, Blinčevo nagrado za vrhunske enkratne dosežke doc. dr. Uroš Tkalec, Blinčevo nagrado za življenjsko delo pa prof. dr. Martin Čopič.

Celoten članek si lahko preberete na: blinceve-nagrade.si

Vir: Fakulteta za matematiko in fiziko, Univerza v Ljubljani in Institut Jožef Stefan

V SLOGU »ŽIVETI V MEHURČKU« Knjiga: BUBBLETECTURE : INFLATABLE ARCHITECTURE AND DESIGN

Avtor: Francis, Sharon, arhitektka

Vsebina: Čeprav napihljivi »mehurčki« obstajajo že več kot 200 let, arhitekti, umetniki in oblikovalci nenehno znova odkrivajo to na videz preprosto – pogosto igrivo in občasno bizarno – tehnologijo.

Knjiga prikazuje najrazličnejše napihljive objekte na področju arhitekture, oblikovanja, umetnosti in mode. Od napihljivih oblek in klobukov do zgradb, ki uporabljajo najsodobnejše tehnologije, od domiselnih stolov, luči, skled in celo skodelic za jajca do otroških igrač in provokativnih umetniških instalacij. Bubbletecture dokazuje, da je napihljivi dizajn preprosto neustavljiv.

Dandanes seveda vse tudi v smislu varstva okolja in reciklaže.

Kje jo lahko najdem? plus.si.cobiss.net

Informacijski specialist: dr. Doris Dekleva Smrekar, univ. dipl. inž. arh.,
informacijski specialist za širše področje arhitekture, urbanizma in designa

A Primer on Machine Learning Applications in Civil Engineering

Področje: gradbeništvo, računalništvo

Vsebina: Knjiga ponuja širok pregled razpoložljivih tehnik strojnega učenja, ki jih je mogoče uporabiti za reševanje problemov v gradbeništvu. Osnove teoretičnih in praktičnih vidikov so obravnavane na področjih vodnih virov, hidrološkega modeliranja, geotehničnega inženirstva, gradbeništva in upravljanja ter obalnega/morskega inženirstva. Vključeni so tudi zapleteni gradbeni problemi, kot so napovedovanje suše, napovedovanje rečnega toka, ocena temperature rosišča, modeliranje tlačne trdnosti betona, napovedovanje nivoja podtalnice in različna ostala napovedovanja v gradbeništvu.

Priporočilo: Raziskovalne podatke je pogosto potrebno analizirati, da bi iz njih dobili potrebne informacije. Z metodami strojnega učenja se lahko obravnava precej zapletene odvisnosti med posameznimi parametri, ki vključujejo tako numerične kot logične pogoje. Knjiga ponuja ideje o tem, kako in kje uporabiti tehnike strojnega učenja za reševanje problemov. Zajema informacije o strojnem učenju in aplikacijah za analizo podatkov v zvezi z gradbenim inženirstvom.

Za koga je: Namenjena je študentom gradbeništva, raziskovalcem in drugim strokovnim delavcem na področjih gradbeništva

Povezava (COBISS): plus.si.cobiss.net

Priporoča informacijski specialist: Petra Durini

Attenborough, David ; Hughes, Jonnie: Življenje na našem planetu : moje pričevanje in videnje prihodnosti

Področje: varstvo okolja, ekologija

Vsebina: Izjemna knjiga Življenje na našem planetu je del zapuščine Davida Attenborougha, v kateri naravoslovec, novinar in velik zagovornik našega planeta razmišlja o svojem življenjskem delu, dramatičnih spremembah planeta, ki jih je doživel, in o tem, kaj lahko naredimo za našo skupno boljšo prihodnost.

»Vrniti se moramo tja, od koder smo prišli,« pravi. »Trajnostno življenje je znova naša edina možnost. Toda zdaj nas je več milijard. Seveda ne moremo spet postati lovci in nabiralci. Tega niti nočemo. Odkriti moramo nov način trajnostnega življenja, ki bo naš sodobni človeški svet znova uravnotežilo z naravo. Šele takrat se bo izguba biotske raznovrstnosti, ki smo jo povzročili, znova začela obračati v prirast. Šele takrat bomo svetu vrnili divjino in z njo stabilnost.«

Attenborough v knjigi opiše ukrepe, ki bi lahko preprečili te učinke ter boj proti podnebnim spremembam in izgubi biotske raznovrstnosti. Predlaga, da bi se z reševanjem držav iz revščine, zagotavljanjem univerzalnega zdravstvenega varstva in izboljšanjem izobrazbe deklet rastoče človeško prebivalstvo stabiliziralo prej in na nižji ravni. Obnovljivi viri energije, kot so sončna energija, veter, voda in geotermalna energija, bi lahko trajnostno napajali vso človeško porabo energije. Zaščita tretjine obalnih območij pred ribolovom bi lahko omogočila napredovanje ribjih populacij, preostalo območje pa bi zadostovalo za prehrano ljudi. Zmanjšanje količine mesa v prehrani, bi lahko omogočilo veliko bolj učinkovito uporabo zemlje.

Priporočilo: Knjiga je zanimivo branje za vse, ki jih skrbi prihodnost našega planeta. V njej so opisani možni ukrepi, ki bi spremenili našo prihodnost na bolje. Knjiga je primerna za širši krog bralcev. Napisana je razumljivo in zanimivo.

Komu je namenjena: Za vse, ki jim ni vseeno za naš planet in njegovo prihodnost.

Povezava (COBISS): plus.si.cobiss.net

Priporoča informacijski specialist: dr. Tjaša Urbič