Beseda urednice

V četrtek 12. maja nas je vse v Sloveniji šokirala grozljiva novica o nesreči v tovarni Melamin iz Kočevja. Večina je verjetno takoj pomislila, ah spet ta nevarna in škodljiva kemija, kaj nam je tega treba. Vendar vse ni tako enostavno. Premalo se zavedamo dejstva, v kakšni »kameni dobi« bi brez napredka v znanosti živeli. Ampak ima tudi to dejstvo, tako kot vse v življenju, dve plati. Verjetno je eno najpomembnejših vprašanj v današnjem času ravno to, kako ohraniti naš planet in kljub vsemu lagodno živeti. Mi se tega v naši knjižnici še kako zavedamo, zato skušamo vam uporabnikom zagotoviti čim več primerne in kvalitetne literature, da bomo skupaj lahko vsaj malo pripomogli v prizadevanju za ta naš svet.

Novice iz sveta

Raziskovalcem je uspelo narediti prvo popolno zaporedje človeškega genoma brez vrzeli

Dve desetletji po tem, ko je projekt Human Genome izdelal prvi osnutek zaporedja človeškega genoma, so znanstveniki objavili prvo popolno zaporedje človeškega genoma brez vrzeli. Po mnenju raziskovalcev je popolno zaporedje približno 3 milijard baz v naši DNK brez vrzeli ključnega pomena za razumevanje celotnega spektra variacij človeškega genoma in za razumevanje genetskih prispevkov k nekaterim boleznim.

Vir: National Institutes of Health, 31. marec 2022

Več o tem: sciencedaily.com

Pripravila: dr. Tjaša Urbič, univ. dipl. kem.
inf. spec. za področje kemije in naravoslovja

DNK

Vir fotografije: pixabay.com

Obdelani plastični odpadki dobro absorbirajo ogljikov dioksid

Smeti, ki jih je težko obdelati, lahko spremenimo v material za zajemanje ogljika

Kemiki z univerze Rice so odkrili učinkovitejši process za obdelavo odpadne plastike, tako da ta lahko bolje absorbira ogljikov dioksid iz tokov dimnih plinov.
Tako v enem procesu rešimo dva pereča okoljska problema. Odpadno plastiko, ki se jo težko predela, spremenijo v učinkovit sorbent ogljikovega dioksida.

Več o tem: sciencedaily.com

Vir: Rice University, 5.april 2022

Pripravila: dr. Tjaša Urbič, univ. dipl. kem.
inf. spec. za področje kemije in naravoslovja

Plastični odpadki in reciklaža

Vir fotografije: pixabay.com

Svetovni dan zemlje 2022

Svetovni dan Zemlje, ki ga že več kot pol stoletja obeležujemo 22. aprila, letos poteka s pobudo, da moramo investirati v naš planet. Tudi področje arhitekture ima pri tem lahko pomembno vlogo.

Arhitektura, ki skrbi za načrtovanje novogradenj in prenovo obstoječih stavb se lahko na različne načine vključuje v trajnostno naravnanost, ohranjanje narave in prostora, reciklažo itd.

Ena od sodobnih možnosti je zelena streha, ki lahko z ustreznim načrtovanjem in izvedbo nudi tudi številne ekološke prednosti: absorbira deževnico, razbremeni kanalizacijsko omrežje in tako omili poplave, poveča življenjsko dobo strehe tako, da jo zaščiti pred vremenskimi vplivi, kot sta npr. toča in UV sevanje. Zelena streha dodatno izolira stavbo, s čimer pripomore k uravnavanju notranje temperature. V velikih mestih se s tem preprečuje pojav t. i. toplotnega otoka, zmanjšuje potreba po mehanskem hlajenju in poraba elektrike. Rastline na strehi nase vežejo tudi škodljive izpuste – ogljikov dioksid in prašne delce iz ozračja. Na zeleni strehi se lahko v nekaterih primerih organizira celo lasten urbani vrtiček, ki pripomore k trajnostnemu načinu bivanja in bolj zdravemu življenjskemu slogu, hkrati pa nudi življenjski prostor žuželkam, pticam in ostalim živalim ter ustvarja prijeten bivalni ambient.

Več o tem: www.gov.si in tvambienti.si

Pripravila: dr. Doris Dekleva Smrekar, univ. dipl. inž. arh.
inf. specialist za področja arhitekture, urbanizma in umetnosti

Chuttersnap

Vir fotografije: unsplash.com

Novi Linux distribuciji Ubuntu in Fedora

V preteklem mesecu sta izšli novi verziji popularnih distribucij operacijskega sistema Linux, Ubuntu 22.04 in Fedora 36.

Ubuntu 22.04 tokrat prihaja v različici “long term support” (LTS), ki bo dobivala varnostne popravke kar pet let. Fedora 36 pa prinaša veliko posodobitev in predvsem prehod na najnovejšo verzijo namizja Gnome, verzije 42.

Obe distribuciji sta del širše družine Linuxa, vendar izstopata po popularnosti med uporabniki. 

Več o tem:

Pripravil: Darko Majcenović, univ. dipl. bibl.

OS Ubuntu
Fedora

Vir fotografij: ubuntu.com in getfedora.org

Standardi

  • Slovenski inštitut za standardizacijo (SIST) je na svoji spletni strani objavil nov seznam harmoniziranih standardov – MEDICINSKI PRIPOMOČKI – MAJ 2022 in IN VITRO MEDICINSKI PRIPOMOČKI – MAJ 2022.

    Seznam harmoniziranih standardov lahko najdete na SIST spletni strani http://henweb.sist.si/#/app/directives.

Novice iz Slovenije

Poslovili smo se od prof. dr. Milana Dularja

Novembra lani se je v 93. letu starosti od nas poslovil profesor Milan Dular, ki je na Kemijskem institutu vodil Skupino za kemijo in tehnologijo voda. Aktiven je bil tako na raziskovalnem kot na pedagoškem področju, v raziskovalnem področju se je posvetil raziskavam površinskih, tehnoloških in odpadnih vod ter postopkom za njihovo očiščenje, na fakulteti pa je ustanovil Katedro za ekološko tehnologijo.

Več o tem: www.ki.si (januar 2022)

Pripravila: dr. Tjaša Urbič, univ. dipl. kem.
inf. spec. za področje kemije in naravoslovja

prof. Milan Dular

Vir fotografije: www.ki.si

Kako toksini mikrobnih patogenov poškodujejo rastlinsko membrano?

Raziskovalci Kemijskega inštituta so koordinirali mednarodno raziskovalno skupino, ki je odkrila nov edinstven mehanizem, s katerim proteini, ki jih izločajo nekateri najpomembnejši povzročitelji bolezni poljščin, poškodujejo rastlinsko celično membrano. Pojasnitev molekulskega mehanizma tvorbe pore v rastlinski celični membrani, bo omogočila lažje načrtovanje in razvoj novih fitofarmacevtskih sredstev za zaščito rastlin in poljščin. Študija je bila objavljena v eni prestižnejših znanstvenih revij Science Advances. Dosežek je plod sodelovanja Kemijskega inštituta z Univerzo v Ljubljani in uglednimi tujimi raziskovalnimi ustanovami iz Velike Britanije, Japonske, Italije, Finske in Nemčije.

Več o tem: www.ki.si

Vir: objava dosežka v ugledni znanstveni reviji Science Advances, 14.marec 2022

Pripravila: dr. Tjaša Urbič, univ. dipl. kem.
inf. spec. za področje kemije in naravoslovja

Drevesni list

Vir fotografije: pixabay.com

Serija dogodkov doktorske šole Univerze v Ljubljani o ravnanju z raziskovalnimi podatki

Doktorska šola Univerze v Ljubljani bo letos in v prihodnjem letu organizirala serijo dogodkov na temo ravnanja z raziskovalnimi podatki. Izobraževanja so v prvi vrsti namenjena doktorandkam in doktorandom, odprta pa so tudi za vse ostale, ki jih tema zanima.

  • 7. 4. 2022: Osnove ravnanja z raziskovalnimi podatki za doktorske študente
  • 5. 5. 2022: FAIR raziskovalni podatki
  • 2. 6. 2022: fizični dogodek: Letno srečanje Doktorske šole – delavnica Priprava Načrta ravnanja z raziskovalnimi podatki v okviru doktorskega študija na UL
  • 22. 9. 2022: Zbiranje in hranjenje raziskovalnih podatkov – v času izvajanje raziskave ter dolgotrajno (formati datotek, licenciranje, repozitoriji, metapodatki)
  • 17. 11. 2022: Delavnica o primerih ravnanja z raziskovalnimi podatki v okviru doktorskega študija na UL
  • 19. 1. 2023: Etika in integriteta v raziskovanju

Za udeležbo na dogodkih preko Zooma je potrebna brezplačna prijava, prijavljeni bodo pred dogodkom na naslov svoje e-pošte prejeli povezavo do dogodka. Na YouTube bo možno neposredni prenos spremljati brez prijave.

Več informacij in prijavne obrazce najdete na spletni strani Univerze v Ljubljani: www.uni-lj.si. Vabljeni!

Pripravila: dr. Tea Romih, univ. dipl. biol.
inf. spec. za področje raziskovalnih podatkov

Univerza v Ljubljani

Vir fotografije: www.uni-lj.si

Festival Odprte hiše Slovenije 2022

Od 27. do 29. maja 2022 bo potekal že 13. festival Odprte hiše Slovenije (OHS), ki najširši javnosti ponuja brezplačne oglede odlične arhitekture in prostorskih ureditev.

OHS je del mednarodne mreže Open House Worldwide, ki poteka tako, da so z izhodiščem na spletnem portalu slovenske sodobne arhitekture, organizirana vodenja in izleti po izbranih objektih po Sloveniji in tujini, kjer se zainteresirana javnost neposredno seznani z najkakovostnejšimi arhitekturnimi in krajinskimi izvedbami, pa tudi z njihovimi projektanti, izvajalci in investitorji ter uporabniki.

Poleg enkratne neposredne izkušnje doživetja zanimivih in inovativnih arhitekturnih stvaritev, je namen festivala tudi izmenjava praktičnih izkušenj, dvig prostorske kulture ter osebno in poslovno mreženje.

Več o tem: odprtehiseslovenije.org

Pripravila: dr. Doris Dekleva Smrekar, univ. dipl. inž. arh.
inf. specialist za področja arhitekture, urbanizma in umetnosti

Dekorativna slika

Vir fotografije: odprtehiseslovenije.org

Odprta znanost v nedavno sprejeti Resoluciji o znanstvenoraziskovalni in inovacijski strategiji Slovenije 2030

Državni zbor RS je konec marca 2022 sprejel Resolucijo o Strategiji znanstvenoraziskovalno-inovacijskega razvoja Slovenije 2030, ki je bila aprila 2022 objavljena v Uradnem listu Republike Slovenije. Gre za ključni slovenski strateški dokument za raziskave in inovacije do leta 2030, ki bo osnova za oblikovanje politik, povezanih z družbenim in gospodarskim razvojem ter družbenimi izzivi. Strategija znanstvenoraziskovalne in inovacijske dejavnosti je neločljivo prepletena z Resolucijo o nacionalnem programu visokega šolstva 2030, obe pa sta usklajeni s strategijo razvoja Slovenije 2030. Na izvedbeni ravni bo Strategija znanstvenoraziskovalne in inovacijske dejavnosti dopolnjena z akcijskimi načrti in področnimi strateškimi dokumenti (npr. Načrt razvoja raziskovalnih infrastruktur, Akcijski načrt za področje odprte znanosti, Akcijski načrt za pisarne za prenos tehnologij, Akcijski načrt za področje enakih možnosti), ki bodo opredelili zastavljene cilje in jih nadgradili z merljivimi kazalniki spremljanja.

Strategija znanstvenoraziskovalne in inovacijske dejavnosti, ki temelji na 10. členu novega Zakona o znanstvenoraziskovalni in inovacijski dejavnostiuvaja odprto znanost kot pomemben sestavni del znanstvenoraziskovalnega dela. V okviru horizontalnih ciljev pod točko 6.2. Strategija opredeljuje šest ključnih ukrepov na področju odprte znanosti, in sicer:

  1. Učinkovito upravljanje in financiranje razvoja in zagotavljanja mednarodne skladnosti nacionalnega ekosistema odprte znanosti, s tem povezanih nacionalnih struktur in infrastruktur ter vključevanje v mednarodne povezave in infrastrukture.
  2. Uvedba sodobnih pristopov vrednotenja znanstvenoraziskovalne dejavnosti v skladu z načeli odprte znanosti (kot npr. DORA (Sanfranciška deklaracija o vrednotenju raziskovalne dejavnosti/San Francisco Declaration on Research Assesment), Leidenski manifest o vrednotenju znanosti/Leiden Manifesto for Research Metrics), smernice ERA (Odbor za evropski raziskovalni prostor in inovacije/European Research Area and Innovation Committee) za povečanje kakovosti in vpliva raziskav.
  3. Zagotavljanje skladnosti rezultatov znanstvenih raziskav z načeli FAIR (najdljivi/»Findable«, dostopni/»Accessible«, povezljivi/»Interoperable« in ponovno uporabljivi/»Reusable«) ter zagotovitev polne in takojšnje odprte dostopnosti (ob upoštevanju upravičenih izjem).
  4. Vzpostavitev nacionalne skupnosti za odprto znanost za uvajanje in spremljanje odprte znanosti v Sloveniji ter vključevanje v ERA in širše.
  5. Spodbujanje razvoja občanske znanosti in vključevanje javnosti v znanstvenoraziskovalno dejavnost.
  6. Spodbujanje razvoja nacionalne znanstvene založniške dejavnosti za delovanje po načelih odprte znanosti.

Ti ukrepi, ki so prepoznani kot bistveni za razvoj odprte znanosti v Sloveniji, so osnova za akcijski načrt za odprto znanost, ki je v pripravi. Predvidoma še letos naj bi ga sprejela Vlada Republike Slovenije.

Pripravilo: MIZŠ

Nov mejnik v fotovoltaiki s slovenskim podpisom

Dr. Marko Jošt in sodelavci Laboratorija za fotovoltaiko in optoelektroniko (LPVO) Fakultete za elektrotehniko Univerze v Ljubljani pod vodstvom prof. dr. Marka Topiča nadaljujejo z uspehi na področju raziskav perovskitnih tandemskih sončnih celic. Po razvoju in izdelavi rekordne 25.5% perovskitno-silicijeve sončne celice v letu 2018 in ter sodelovanju pri razvoju nove rekordne celice iste tehnologije z učinkovitostjo pretvorbe 29.2% v letu 2020, beležijo nov mejnik. V zaključku svojega podoktorskega usposabljanja na Helmholtz Zentrum Berlin (HZB) je dr. Marko Jošt s sodelavci izdelal perovskitno-CIGS tandemsko sončno celico z do zdaj največjo, 24,2% učinkovitostjo pretvorbe svetlobne energije v električno, pri čemer so s sodelavci iz LPVO izvajali optimizacijo z optičnimi simulacijami. Rezultate raziskav, ki so plod bilateralnega nemško-slovenskega projekta TAPAS, so dr. Marko Jošt kot prvi avtor, mlada raziskovalka Špela Tomšič, izr. prof. dr. Benjamin Lipovšek in prof. dr. Marko Topič kot soavtorji, objavili v prestižni reviji ACS Energy Letters (faktor vpliva znaša 23,1), ki sodi med 5 najboljših mednarodnih znanstvenih revij s področja energetike in nanoznanosti.

Nov rekordni mejnik za monolitno perovskitno-CIGS tandemsko sončno celico je tako certificirana učinkovitost pretvorbe energije 24,2% pod standardnimi testnimi pogoji, kar so potrdili v neodvisnem laboratoriju CalLab na Frauenhoferjevem inštitutu ISE. Tandemska celica je sestavljena iz perovskitne zgornje celice in spodnje celice na osnovi halkopiritnega materiala CIGS; učinkovitost pretvorbe 24.2% pa je za to kombinacijo najvišja do sedaj. Najučinkovitejše perovskitne tandemske sončne celice so sicer perovskitno-silicijeve, a imajo perovskitno-CIGS določene prednosti, saj so izredno tanke (pod 3 μm) in jih lahko naredimo upogljive, poleg tega pa so zaradi dobre odpornosti na visokoenergijsko sevanje primerne tudi za uporabo v vesolju.

V članku so avtorji predstavili izdelavo tandemske sončne celice ter podali smernice za nadaljnje izboljšanje učinkovitosti pretvorbe. Pri tem so se oprli na optične simulacije, s katerimi so optimizirali debeline posameznih plasti v strukturi celice, ki omogočajo maksimalno in uravnoteženo absorpcijo sončne svetlobe v zgornji in spodnje celici. Na podlagi izračunov napovedujejo, da bo optimalno zasnovana celica lahko dosegla učinkovitost pretvorbe do 32%.

S pomočjo tokovno-napetostnih meritev perovskitne in CIGS enospojne sončne celice pri različnih osvetlitvah in temperaturah ter naprednih optičnih simulacij so ocenili tudi energetski donos tandemske sončne celice. Ugotovili so, da je temperaturni koeficient CIGS sončne celice višji kot od perovskitne sončne celice, s čimer je perovskitna sončna celica v prednosti pri delovanju v toplejših krajih. Še pomembneje, rezultati so pokazali, da z integracijo CIGS sončne celice v tandemsko celico izboljšamo letni energijski donos za več kot 50%. S pomočjo modela za izračun energijskega donosa, ki so ga razvili v LPVO, lahko tako natančno ovrednotimo potencial enospojnih in tandemskih sončnih celic ter prednost le-teh v fotonapetostnih elektrarnah pri proizvodnji električne energije.

Viri: www.fe.uni-lj.si in pubs.acs.org

Pripravila: Sonja Zagorc Kontić, univ.dipl.inž.el.
inf. spec. za področje elektrotehnike in računalništva

Dekorativna slika

Novice iz CTK

Utrinki s tečaja šivanja v Ustvarjalnici CTK

V Centralni tehnični knjižnici smo v sklopu Ustvajalnice CTK začeli izvajati tudi osnovni tečaj šivanja. Tečaja se lahko udeležite po predhodni najavi na email: ustvarjalnica@ctk.uni-lj.si. Tečaj je namenjen vsem članom/uporabnikom CTK in je v celoti brezplačen. Za več informacij o tečaju pa sledite internetni povezavi do Ustvarjalnice CTK.

Pripravil: akad. kip. Miha Knez

Tečaji šivanja v Ustvarjalnici/detajl
Tečaji šivanja v Ustvarjalnici

IZBOR DOKTORSKIH DISERTACIJ

s področja tehnike in naravoslovja na UL

Promocije doktorjev znanosti na Univerzi v Ljubljani

Nagrade in priznanja

Prof. Peter Skalar je prejemnik prve nagrade Brumen za življenjsko delo

Aprila 2022 je v Narodni Galeriji v Ljubljani potekala razstava in podelitev nagrad 10. bienala slovenskega oblikovanja Brumen. Podeljena je bila tudi prva nagrada Brumen za življenjsko delo, ki jo je upravni odbor Fundacije Brumen podelil prof. Petru Skalarju, ki je bil tudi eden pobudnikov za ustanovitev študija oblikovanja na UL ALUO in je s svojim delom napravil izjemen pečat na slovenski oblikovalski stroki.

»Skalar je v svojih esejih velikokrat opozarjal na to, da je oblikovanje tisto, ki ustvarja naše okolje in pomembno vpliva na kakovost bivanja, na naša življenja. Prav zaradi tega se že vse svoje življenje zavzema za kakovostno oblikovanje in njegovo promocijo.« (Vesna Teržan)

Več o tem: brumen.org

Pripravila: dr. Doris Dekleva Smrekar, univ. dipl. inž. arh.
inf. specialist za področja arhitekture, urbanizma in umetnosti

Dekorativna slika

Vir fotografij: www.delo.si

Na ljubljanski Fakulteti za elektrotehniko že 51. podelitev nagrad prof. Dr. Vratislava Bedjaniča

Na ljubljanski Fakulteti za elektrotehniko je v petek, 25. marca, potekala že 51. podelitev nagrad prof. dr. Vratislava Bedjaniča. Nagrade za izjemna akademska dela s področij elektroenergetike in avtomatizacije podeljujejo že od leta 1970. Z leti je nagrada pridobila ugled in prepoznavnost, ki sta povezana s podjetjem Iskra, ljubljansko in mariborsko univerzo ter Združenjem slovenskih elektroenergetikov CIGRÉ-CIRED. Leta 2009 je sponzorstvo nagrade prevzelo Slovensko združenje elektroenergetikov CIGRÉ-CIRED in v sodelovanju z obema slovenskima elektrotehniškima fakultetama ohranilo njeno kontinuiteto.

Številne nagrade za izjemna akademska dela

Vključno z letošnjim letom je bilo podeljenih že več kot 300 nagrad. Nagrade prejemnikom odpirajo perspektivne kariere, zlasti v času globalnih sprememb, ko predstavlja prenos znanja v praktično uporabo eno od ključnih prednosti hitrejšega razvoja in globalne konkurenčnosti. Dosedanji nagrajenci so danes ugledni raziskovalci, univerzitetni profesorji, gospodarstveniki in strokovnjaki z mednarodnim ugledom v evropskih in svetovnih strokovnih združenjih.

Izjemna doktorska disertacija

Komisija za nagrade prof. dr. Vratislava Bedjaniča je letos za leto 2021 podelila nagrado za doktorsko disertacijo in dve nagradi za pridobitev naslova magistra. Nagrado za doktorsko disertacijo je za nalogo z naslovom Ocenjevalnik stanja srednjenapetostnega in nizkonapetostnega distribucijskega omrežja z uporabo Kalmanovega filtra prejel dr. Mitja Antončič pod mentorstvom prof. dr. Boštjana Blažiča s Fakultete za elektrotehniko Univerze v Ljubljani. Nagrado za pridobitev naslova magistra pa sta prejela Luka Zidarič, mag. inž. el., s Fakultete za elektrotehniko Univerze v Ljubljani, pod mentorstvom doc. dr. Urbana Rudeža in somentorja Petra Simončiča za delo z naslovom Vztrajnostne mase v elektroenergetskem sistemu Slovenije ter Blaž Okorn, mag. inž. el., z iste fakultete pod mentorstvom prof. dr. Mateja Zajca in somentorstvom prof. dr. Nermina Suljanovića za magistrsko delo z naslovom Koordinacija aktivnih odjemalcev s platformo Etherum.

Vir: www.fe.uni-lj.si

Pripravila: Sonja Zagorc Kontić, univ.dipl.inž.el.
inf. spec. za področje elektrotehnike in računalništva

Skupina ljudi

Vir fotografije: fe.uni-lj.si

Knjižne novosti

How it All Works: All scientific laws and phenomena illustrated & demonstrated

Avtor: Adam Dant, Brian Clegg

Področje: znanost, tehnika, fizikalni pojavi, zakoni

Vsebina: V tej čudoviti in edinstveni knjigi boste našli zanimivo kombinacijo znanosti in umetnosti Videli boste, kako zakoni znanosti urejajo svet okoli nas, od sob v naših hišah do planeta, sončnega sistema in vesolja samega.

Vesolje je nepojmljivo zapleteno. Njegovi sestavni deli pa sledijo nizu fizikalnih zakonov, ki so že od začetka časov zakodirani v njihovo strukturo. Ti zakoni se izvajajo na različne načine na različnih ravneh in povzročajo znane pojave vsakdanjega življenja – pa tudi neznana abstraktna dogajanja zunaj naših izkušenj in zavedanja. Razumevanje teh zakonov se je do zdaj morda zdelo zastrašujoča naloga.

Knjiga Kako vse deluje, preprosto ponazarja, kako najbolj zanimivi in zapleteni znanstveni zakoni in pojavi vplivajo na naše vsakodnevno življenje. V knjigi boste našli zelo podrobne ilustracije neverjetnega nagrajenega umetnika Adama Danta. Razlaga se začne z ilustrirano znanostjo v vaši kuhinji, ki se nato razširi na vaš vrt, ulico, mesto, celino, planet, sončni sistem, galaksijo in na koncu na celotno vesolje.

Priporočilo: Knjiga je zanimivo branje za vse, ki jih zanima, kako deluje svet okoli nas. V njej so opisani zakoni in pojavi, ki jih srečujemo v vsakdanjem življenju pa tudi tisti malo bolj abstraktni. Knjiga je primerna za širši krog bralcev. Napisana je razumljivo in zanimivo.

Informacijski specialist: dr. Tjaša Urbič, univ. dipl. kem.
inf. spec. za področje kemije in naravoslovja

Dekorativna slika

NARAVA V MESTU
Knjiga: Nature of the city: green infrastructure from the ground up

Področje: arhitektura, urbanizem in design

Vsebina: Knjigo opisujejo kot praktičen vodnik za uresničevanje zelene infrastrukture od temeljev navzgor in vključevanje narave v grajeno okolje. Vsebuje raziskovanje procesa vključevanja narave v mestne ureditve. Z vrsto pristopov oblikovanja in študijem primerov razkriva koncepte in ponuja orodja za praktično izvajanje – poudarja izzive in priložnosti tako pri majhnih kot velikih projektih.

Več o knjigi: routledge.com

Priporočilo: Knjigo iz knjižnične zbirke CTK priporočamo tudi v smislu uresničevanja načel trajnosti in naše podpore ob svetovnem dnevu Zemlje.

Povezava (COBISS): cobiss.net

Priporoča informacijski specialist: dr. Doris Dekleva Smrekar, univ. dipl. inž. arh.
inf. spec. za področja arhitekture, urbanizma in umetnosti

Dekorativna slika

Building Performance Simulation for Design and Operation

Področje: Strojništvo, gradbeništvo, arhitektura

Vsebina: Knjiga ponuja edinstven in celovit pregled simulacij toplotnega odziva stavb za celoten življenjski cikel stavbe od zasnove do rušenja. Ponuja edinstven vpogled v tehnike modeliranja in simulacije zmogljivosti stavb ter njihove uporabe pri načrtovanju in delovanju stavb. Bralcem ponuja bistvene koncepte računalniške podpore pri načrtovanju stavb, navaja primere, kako uporabiti tehnike simulacij toplotnega odziva stavb za praktično načrtovanje, upravljanje in delovanje.

Priporočilo: Učinkovita raba energije v stavbah za potrebe ogrevanja, ohlajevanja ter prezračevanja zahteva sodobne pristope k naprednemu načrtovanju stavb, ob tem pa moramo skrbeti za ustrezno bivalno okolje v njih. Z modeli dinamičnega toplotnega odziva stavb se lahko izboljša kakovost in produktivnost v notranjih prostorih ter olajša prihodnje inovacije in tehnološki napredek v gradbeništvu.

Komu je namenjena: Namenjen je predvsem projektantom in upravljavcem stavb in sistemov ter podiplomskim študentom arhitekture, gradbeništva, okolja ali strojništva.

Povezava (COBISS): cobiss.net

Priporoča informacijski specialist: Petra Durini, mag. inž. str.
inf. spec. na področju gradbeništva

Dekorativna slika

Human-robot body experience

Avtor: Beckerle, Philipp

Področje: elektrotehnika / robotika/ medicina / umetna inteligenca

Vsebina: Ta monografija predstavlja inovativne raziskave o izkušnjah ljudi, ki uporabljajo pomožne robotske naprave, kot so nosljivi roboti ali teleoperacijski sistemi. Poudarek je na poskusih v zanki, ki pomagajo empirično oceniti, kako uporabniki doživljajo naprave. Poleg tega ti poskusi omogočajo nadaljnjo preučitev osnovnih mehanizmov komunikacije človek-robot z razširitvijo obstoječih psiholoških paradigem.

Poleg poročanja o psiholoških pregledih in razpravah, se raziskuje vpliv različnih vidikov inženirskega načrtovanja, na primer različne izvedbe haptičnih vmesnikov ali krmiljenja robotov. Ker je haptika izjemnega pomena pri tej tesni vrsti interakcije človek-robot, jo raziskujemo glede na modalnost ter glede na časovne in prostorske učinke.

Prvi del knjige motivira raziskovalno temo in podaja poglobljeno analizo eksperimentalnih zahtev. Drugi in tretji del predstavljata eksperimentalne zasnove in študije izkušenj človeškega robotskega telesa glede zgornjih in spodnjih okončin ter kognitivne modele za njihovo napovedovanje. Četrti del obravnava številne vidike oblikovanja in zagotavlja smernice za vodenje prihodnjih raziskav o dvosmernih vmesnikih človek-stroj in nefunkcionalnih haptičnih povratnih informacijah.

Komu je namenjena: Raziskovalcem in študentom na področju robotike v medicini

Priporoča informacijski specialist: Sonja Zagorc Kontić, univ.dipl.inž.el.
inf. spec. za področje elektrotehnike in računalništva

Dekorativna slika

Več knjižnih novosti

logotip knjižnice

Založnik: Centralna tehniška knjižnica Univerze v Ljubljani, Trg republike 3, 1000 Ljubljana
Urednica: dr. Tjaša Urbič (tjasa.urbic@ctk.uni-lj.si)
Tehnični urednik: Darko Majcenović (darko.majcenovic@ctk.uni-lj.si)

E-bilten CTK je glasilo Centralne tehniške knjižnice Univerze v Ljubljani.

ISSN: 2820-445X

Če želite zanimivosti o vašem delu v zvezi z vsebinami E-biltena CTK sporočiti tudi drugim, nam jih pošljite. Prispevke naslovite urednici e-biltena (tjasa.urbic@ctk.uni-lj.si).