Beseda urednice

V teh dneh bo po zaslugi naše knjižnice zaživel projekt SPOZNAJ. To je projekt, ki bo spremenil delovanje javnih raziskovalnih organizacij, saj podpira odprt dostop do raziskovalnih rezultatov, vključno z raziskovalnimi podatki, predvsem pa zagovarja odprto dostopnost znanstvenih spoznanj, orodij in rezultatov raziskav. Doslej so zapisi o znanstvenih raziskavah praviloma izhajali v plačljivih znanstvenih revijah, kjer je plačljiva bodisi objava bodisi dostop do objavljenih vsebin. Na ta način skušamo raziskovalcem in študentom omogočiti nemoteno delo in študij. S to mislijo vam vsem želim uspešen začetek novega študijskega leta.

Vsebina

Dekorativna slika.

Vir fotografije: istockphoto.com

 

Novice iz sveta

Pomen naravne svetlobe v arhitekturi

V strokovni literaturi je v zadnjem času več prispevkov, ki obravnavajo tematiko naravne svetlobe v arhitekturi z različnih zornih kotov. Tako je po eni strani naravna svetloba v prostorih pomembna z vidika dobrega počutja in zdravja prebivalcev, po drugi strani pa je treba upoštevati tudi vpliv svetlobne in toplotne radiacije, ki je lahko pozitiven (prihranek pri energiji, ki bi jo sicer porabili za umetno razsvetljavo in ogrevanje) ali negativen (večja poraba energije za hlajenje prostorov pri močni radiaciji ter zastiranje premočne in moteče osvetlitve).

Poleg inovativnih oblikovalskih pristopov je pomembno predvideti tudi ustrezno materialno in mehansko izvedbo arhitekturnih oziroma gradbenih elementov že v fazi načrtovanja. V ta segment arhitekturnega dela se vključujejo ponudniki sodobne programske opreme, ki omogoča napredno 3D-modeliranje. Arhitekti, oblikovalci in inženirji lahko tako ocenijo in primerjajo različne možnosti prostorske zasnove, preverijo ravni svetlobe med prostori ali celo predvidijo vire prekomernega bleščanja, ki so lahko neprijetni za uporabnike. Vključi se jo lahko že v najzgodnejših fazah načrtovanja, saj pomaga pri izbiri najprimernejše sončne orientacije, pri izbiri najprimernejših materialov ter pomaga pri določanju velikosti in lokacije odprtin, kot so okna, strešna okna, svetlobniki, pa tudi pri planiranju ustrezne zaščite pred soncem.

Viri novice:

Pripravila: dr. Doris Dekleva Smrekar, univ. dipl. inž. arh.,
informacijski specialist za področja arhitekture, urbanizma in designa

Dekorativna slika.

Foto: Bruno Helbling
Vir fotografije: archdaily.com

Na novo odkrita gliva pomaga uničiti škodljiv živilski toksin

Znanstveniki so identificirali glivični sev, ki pretvarja nevaren mikotoksin patulin, ki se pogosto nahaja v sadju, v manj strupene stranske produkte.

Patulin je škodljiv mikotoksin, ki ga proizvajajo glive, ki se običajno nahajajo v poškodovanem sadju, vključno z jabolki, hruškami in grozdjem. V nedavnem odkritju so raziskovalci identificirali nov filamentni sev gliv, ki lahko razgradi patulin tako, da ga pretvori v manj strupene snovi. Njihove ugotovitve zagotavljajo pomemben vpogled v mehanizme razgradnje patulina, ki ga najdemo v naravi, in lahko vodijo do novih načinov za nadzor toksičnosti patulina v naših zalogah hrane.

Patulin (C7H6O4), mikotoksin, ki ga proizvaja več vrst gliv, je toksičen za različne življenjske oblike, vključno z ljudmi, sesalci, rastlinami in mikroorganizmi. Zlasti v okolju brez ustreznih higienskih ukrepov lahko pride med pridelavo hrane do kontaminacije s patulinom. Mnoge od teh vrst gliv najpogosteje rastejo na poškodovanem in gnijočem sadju, zlasti jabolkih, in s tem kontaminirajo izdelke iz njih.

Vir: Tokyo University of Science, 31. avgust 2023

Več o tem: www.tus.ac.jp

Pripravila: dr. Tjaša Urbič, univ. dipl. kem.,
inf. spec. za področje kemije in naravoslovja

Dekorativna slika.

Vir fotografije: istockphoto.com

Korak bližje k digitalizaciji voha

Glavno bistvo nevroznanosti je proučevanje, kako naši čuti prevajajo svetlobo v vid, zvok v sluh, hrano v okus in teksturo v dotik. Pri vonju pa ti čutni odnosi postanejo bolj zapleteni. Da bi odgovorili na to vprašanje, je raziskovalna skupina preiskovala, kako se kemikalije v zraku povezujejo z zaznavanjem vonjav v možganih. S pomočjo modela strojnega učenja so pri besednem opisovanju vonja kemikalij dosegli strokovnost na človeški ravni.

Vir: Monell Chemical Senses Center, 31. avgust 2023

Več o tem: monell.org/

Pripravila: dr. Tjaša Urbič, univ. dipl. kem.,
inf. spec. za področje kemije in naravoslovja

Dekorativna slika.

Vir fotografije: istockphoto.com

 

Novice iz Slovenije

Vaš telefon ve o vas več, kot si mislite, da ve

Intervju z dr. Vido Groznik, raziskovalko in vodjo lokalnega organizacijskega odbora letošnje Evropske poletne šole umetne inteligence (ESSAI & ACAI 2023)

Ali je res, da moj telefon ve vse o meni? Kje sem bil, s kom sem govoril, kaj me zanima? Je to za vas problem?

Vaš telefon ve o vas več, kot si mislite, da ve. To je zelo hud problem. Zato smo imeli na poletni šoli tečaj varnosti in zasebnosti v umetni inteligenci. Ljudje se sploh ne zavedajo, da velikim korporacijam, ki so proizvedle njihov telefon ali aplikacije, ki jih na telefonu uporabljajo, prepuščajo svoje najbolj intimne podatke. Vse, kar vtipkate v brskalnik Google, je zabeleženo. Če ne uporabljate anonimiziranega profila, vso svojo dejavnost posredujete Googlu ali Applu, oni pa s tem delajo, kar pač delajo. Vi se s tem strinjate in niti ne veste, s čim vse se strinjate. Ne mi reči, da preberete vse dokumente, s katerimi se strinjate, ko naložite novo aplikacijo. Pritisnete na ikono, da se strinjate, ne da bi prebrali dve vrstici.

Pri telefonu se strinjate z vsem v prvem trenutku, ko ga prvič prižgete, sicer ne dela. Strinjate se z vsem mogočim. Oni beležijo in shranjujejo podatke, za katere sploh ne vemo, da jih je mogoče beležiti. Ljudje smo smešni. Ko gremo v bolnišnico, pa se pogosto ne strinjamo s tem, da bi naše podatke uporabili za raziskovalne namene. Vse to po tem, ko smo Googlu, Applu in drugim računalniškim mogotcem že prepustili vse naše podatke. Takoj ko se počutite slabo, na Googlu pogledate, kaj bi vaši simptomi lahko pomenili. O nas vedo več kot mi sami.

Problematično postane, ko je umetna inteligenca orodje politike in jo s sistemi za prepoznavanje obrazov uporabijo za discipliniranje.

Mislite na sisteme nadzora množic, ki jih razvijajo na primer na Kitajskem, in na sestavljanje kartoteke za vsakega državljana?

To razvijajo že povsod. Moramo to sprejeti kot dejstvo ali se proti temu boriti?

Vprašanje je dobro zastavljeno. Spomnilo me je na okroglo mizo, ki smo jo organizirali na poletni šoli in na kateri je bila tudi predsednica republike. Izrekla je dobro misel, s katero se moram strinjati. »Vesela sem, da živim v Evropski uniji,« je rekla. Evropska unija ima v zvezi s temi vprašanji zelo dobro regulativo. V Evropi se ne sme snemati kar vsega povprek. Tukaj na stavbi Lutkovnega gledališča je kamera, ki je obrnjena na vhod. Nekje pri vhodu je nalepka, da je stavba pod video nadzorom. Do posnetkov lahko dostopa varnostna služba, na podlagi policijskega zahtevka. To je zelo drugačno od tega, kar delajo Kitajci. Tam so kamere povsod, prepoznavanje obrazov je vsesplošno, posameznik je ves čas spremljan. Tega si ne želimo. Do tega ne sme priti.

Več o tem: dnevnik.si

Pripravila: Sonja Zagorc Kontić, univ. dipl. inž. el.,
inf. spec. za področje elektrotehnike in računalništva

Dekorativna slika.

Vir fotografije: Ervin Hladnik Milharčič (Dnevnik.si)

Devetdeseta obletnica rojstva akademika profesorja Lojzeta Vodovnika

Minilo je devetdeset let od rojstva akademika profesorja Lojzeta Vodovnika, ki je svoje življenje zapisal znanosti. Znanstvene discipline, ki jih danes imenujemo funkcionalna električna stimulacija, biokibernetika, biomedicinska tehnika in rehabilitacijski inženiring, pred 60 leti skorajda niso obstajale. V počastitev 90. obletnice rojstva so v Ljubljani potekali številni dogodki, med drugim otvoritev razstave in mednarodni simpozij, pred fakulteto za elektrotehniko v Ljubljani, pa so akademiku profesorju Lojzetu Vodovniku postavili spomenik, ki je delo profesorja Mirka Bratuše.

Bogata zapuščina akademika profesorja Lojzeta Vodovnika 

Osnovno vodilo raziskav Lojzeta Vodovnika je bilo vedno “pomagati sočloveku”. Kot inženir – zavezan iskanju uporabnih rešitev in hkrati velik humanist – je uspel v splošno korist napredka znanosti, človekovega zdravja in z namenom izboljšati kvaliteto življenja slehernega bolnika, povezati inženirje, biologe, fizioterapevte in zdravnike. Njegov raziskovalni opus je izredno bogat in preseneča v svoji pestrosti in vizionarstvu. Ob spominu na dela Lojzeta Vodovnika znova in znova ugotovimo, da so v biomedicinski tehniki, še posebej pa na področju uporabe električnih tokov v terapevtske namene, le redka vprašanja, ki si jih Lojze Vodovnik v svojem raziskovanju ni zastavil.

VIR: fe.uni-lj.si

Pripravila: Sonja Zagorc Kontić, univ. dipl. inž. el.,
inf. spec. za področje elektrotehnike in računalništva

Dekorativna slika.

Spomenik akademiku Lojzetu Vodovniku je delo Mirka Bratuše.

Dekorativna slika.

Vir fotografij: Arhiv FE UL

Uradno pričeli z vzpostavitvijo Centra za tehnologije genske in celične terapije

Glavni namen Centra za tehnologije genske in celične terapije je razvoj novih, personaliziranih načinov zdravljenja.

Center za tehnologije genske in celične terapije (CTGCT), ki ga je ustanovil Kemijski inštitut, je s septembrom uradno začel delovati. Ob tej priložnosti so na Kemijskem inštitutu gostili uvodno srečanje predstavnikov uglednih evropskih medicinskih raziskovalnih ustanov, ki bodo pri projektu sodelovale kot partnerice na področju razvoja in inovacij. Na dogodku so sodelovali še predstavniki Evropske komisije ter Ministrstva za zdravje in Ministrstva za visoko šolstvo, znanost in inovacije.

Vir: Kemijski inštitut, 5. september 2023

Več o tem: www.ki.si in ctgct.si/

Pripravila: dr. Tjaša Urbič, univ. dipl. kem.,
inf. spec. za področje kemije in naravoslovja

Dekorativna slika.

Vir fotografije: ctgct.si

Največji ortogonalni set načrtovanih obvitih vijačnic

Dognanja, opisana v članku, bodo omogočila načrtovanje kompleksnih proteinskih origami struktur za dostavo zdravil in druge aplikacije v sintezni biologiji.

Razvili so največji do sedaj znani ortogonalni set obvitih vijačnic (ang. CC – coiled coils), večji tudi od vseh doslej znanih iz naravnih ali načrtovanih proteinov. Obvite vijačnice so sestavljene iz dveh α-vijačnic, ki se povezujeta preko natančno določenih aminokislinskih ostankov. Do sedaj niso imeli na razpolago načina za načrtovanje velikih ortogonalnih setov, zato so razvili novo računsko metodo na osnovi teorije grafov, ki omogoča hiter izbor ortogonalnih setov na osnovi izračunanih interakcij. Prav tako ni bilo na voljo metode za napoved ortogonalnosti obvitih vijačnic. Zato so razvili eksperimentalno metodo (ang. NGB2H – Next Generation Bacterial Two Hybrid), ki omogoča hkratno meritev številnih proteinskih interakcij. V posamezni epruveti lahko s to metodo izmerimo več 10.000 interakcij naenkrat.  Skupaj so izmerili moč interakcije med več kot 26.000 obvitimi vijačnicami. Največji ortogonalni set, ki so ga razvili, ima kar 15 parov, kar je dvakrat več od do sedaj obstoječega seta ortogonalnih CC (Crooks in sod. Biochemistry, 2017).

Vir: Kemijski inštitut, 5. september 2023

Več o tem: nature.com

Pripravila: dr. Tjaša Urbič, univ. dipl. kem.,
inf. spec. za področje kemije in naravoslovja

Dekorativna slika.

Vir fotografije: www.ki.si

Dnevi evropske kulturne dediščine in teden kulturne dediščine

Dnevi evropske kulturne dediščine bodo letos potekali že 33-ič v času od 23. septembra do 7. oktobra 2023. Skupaj jih organizirata Evropska unija in Svet Evrope.

Namen dnevov evropske kulturne dediščine je po načelih organizatorjev ozaveščanje o kulturnem bogastvu in raznolikosti Evrope, spodbujanje zanimanja za evropsko kulturno dediščino, preprečevanje rasizma in ksenofobije ter spodbujanje večje strpnosti do drugih kultur po vsej Evropi, obveščanje javnosti in vlade oziroma oblikovalcev politik o potrebi po varstvu kulturne dediščine, poziv Evropi, naj se odzove na družbene, politične in gospodarske izzive kulturnega sektorja.

Dnevi evropske kulturne dediščine vsako leto septembra potekajo v 50 državah podpisnicah Evropske kulturne. Med dnevi evropske kulturne dediščine vrata odpre na tisoče kulturnih znamenitosti, od katerih so nekatere preostanek leta običajno zaprte za javnost. Ljudje jih lahko takrat brezplačno obiskujejo, spoznavajo skupno kulturno dediščino in sodelujejo pri ohranjanju te dediščine za sedanje in prihodnje generacije.

Viri novice:

Pripravila: dr. Doris Dekleva Smrekar, univ. dipl. inž. arh.,
informacijski specialist za področja arhitekture, urbanizma in designa

Dekorativna slika.

Vir fotografije: zvkds.si

 

Novice iz CTK

1. nacionalni dogodek projekta »SPOZNAJ – Podpora pri uvajanju načel odprte znanosti v Sloveniji«

Vljudno vabljeni na 1. nacionalni dogodek projekta »SPOZNAJ – Podpora pri uvajanju načel odprte znanosti v Sloveniji«, s katerim bomo obeležili začetek projekta ter skupaj z najpomembnejšimi deležniki začrtali smernice izvedbe nacionalne politike odprte znanosti. Predstavili bomo tudi nekatere uspešne tovrstne prakse v Evropskem raziskovalnem prostoru.

V okviru projekta SPOZNAJ bodo Centralna tehniška knjižnica Univerze v Ljubljani in 20 slovenskih javnih raziskovalnih organizacij prilagodile svoje delovanje v skladu z Resolucijo o znanstvenoraziskovalni in inovacijski strategiji Slovenije 2030, Zakonom o znanstvenoraziskovalni in inovacijski dejavnosti, Zakonom o dostopu do informacij javnega značaja, Uredbo o izvajanju znanstvenoraziskovalnega dela v skladu z načeli odprte znanosti ter praksami in načeli odprte znanosti v Evropskem raziskovalnem prostoru. Odprta znanost obsega odprti dostop do raziskovalnih rezultatov, vrednotenje kakovosti in vpliva znanstvenoraziskovalnega dela z uporabo odgovornih metrik ter vključevanje občanov v znanstvenoraziskovalno delo. Projekt sofinancirata Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in inovacije ter Evropska unija – NextGenerationEU prek nacionalnega Načrta za okrevanje in odpornost.

  1. nacionalni dogodek projekta SPOZNAJ bo potekal v četrtek, 5. oktobra 2023, od 9:00 do 15:00 v atriju ZRC SAZU, Novi trg 2, 1000 Ljubljana, po priloženem programu. Organiziran bo tudi spletni prenos v živo prek Zooma s simultanim tolmačenjem iz slovenščine v angleščino.

Zaradi lažje organizacije vse udeleženke in udeležence vljudno naprošamo, naj svojo udeležbo predhodno registrirajo, in sicer:

Dekorativna slika.

Serija jesenskih predstavitev na temo odprte znanosti projekta SPOZNAJ

V septembru in oktobru bo konzorcij projekta SPOZNAJ organiziral serijo predstavitev na temo odprte znanosti, ki bodo potekale vsak četrtek od 10:30 do 12:00 prek platforme Zoom. Dodatne dogodke bosta organizirali tudi Univerza v Ljubljani in Univerza v Mariboru. Več informacij in povezave do prijavnih obrazcev so na voljo tukaj.

Konzorcijske predstavitve bodo potekale v slovenščini in se bodo snemale, posnetki bodo na voljo za ponovni ogled na platformi Arnes Video. Naknadno jih bomo opremili s slovenskimi in angleškimi podnapisi.

Če želite prejemati novice o projektu SPOZNAJ, se lahko prijavite na e-poštno obveščanje.
Vljudno vabljeni!

Pripravil: Mitja V. Iskrić, univ. dipl. bibl.

 

Novice iz UNIVERZE V LJUBLJANI

LET IT GROW, LET US PLAN, LET IT GROW – Na naravi temelječe rešitve za trajnostno odporna pametna zelena in modra mesta

V organizaciji Urbanističnega inštituta Republike Slovenije in Fakultete za arhitekturo UL bo Ljubljana septembra gostila 28. Mednarodno konferenco urbanističnega načrtovanja in regionalnega razvoja CORP2023, z naslovom LET IT GROW, LET US PLAN, LET IT GROW – Nature-based Solutions for Sustainable Resilient Smart Green and Blue Cities. Sodelavci mednarodnega združenja REAL CORP 2023 so: CORP – Competence Center of Urban and Regional Planning, UIRS – Urban Planning Institute of the Republic of Slovenia, University of Ljubljana, Faculty of Architecture, ISOCARP – International Society of City and Regional Planners, https://www.isocarp.org.

Vir novice:

Pripravila: dr. Doris Dekleva Smrekar, univ. dipl. inž. arh.,
informacijski specialist za področja arhitekture, urbanizma in designa

Dekorativna slika.

Vir fotografije: www.corp.at

 

Novice O ODPRTI ZNANOSTI

Novice Mreže občanske znanosti v Sloveniji

Mreža občanske znanosti sedaj vključuje že 17 partnerjev (https://citizenscience.si/partnerji/). Če poznate še kakšno društvo ali posameznika, ki bi jih utegnilo zanimati sodelovanje v naši mreži, to sporočite kolegu Tilu: til.mlakar@ctk.uni-lj.si.

Tokrat smo za vas pripravili naslednji nabor novic:

Če želite tudi vaš projekt objaviti na portalu, se obrnite na Tila Mlakarja: til.mlakar@ctk.uni-lj.si.

Novice objavljamo na spletni strani: https://citizenscience.si/novice/ ter na družbenih omrežjih, kjer komuniciramo in delimo novice, ki jih najdemo tam:

Vljudno vas naprošamo, da te novice delite tudi s svojimi kolegi, ki bi jih utegnila zanimati občanska znanost. Zahvaljujemo se vam za vse poslane novice in mnenja in prosimo, da nam jih pošiljate še naprej!

Pripravila: Andreja Vovk Iskrić,
koordinatorka Mreže občanske znanosti Slovenije

Dekorativna slika.

LIBER Winter Event 2023

Zimski dogodek LIBER bo potekal 23. in 24. novembra 2023 na Evropskem univerzitetnem inštitutu v Firencah v Italiji. Letošnja tema bo: “Stopite skupaj! Omogočanje sodelovanja in vključenosti v raziskovalnih knjižnicah”. Razpis za zbiranje predlogov je bil poslan delovnim skupinam LIBER in projektnim partnerjem julija – oddajte svoje ideje za delavnice zdaj! Pisarna LIBER je pred kratkim obiskala Firence, da bi se srečala z ekipo EUI in začela končne priprave na dogodek — na spodnjih fotografijah si lahko ogledate, česa se lahko veselite na zimskem dogodku 2023!

LIBER Winter Event 2023 in Florence, Italy

Pripravil: Mitja V. Iskrić, univ. dipl. bibl.

Dekorativna slika.

Vir fotografije: libereurope.eu/

FAIR-IMPACT Roadshow prihaja v Slovenijo

28. septembra 2023 bo Slovenija gostila prvi dogodek iz serije FAIR National Roadshow v organizaciji projekta FAIR-IMPACT, in sicer v sodelovanju z Univerzo v Mariboru in Slovensko skupnostjo odprte znanosti.

Na virtualnem dogodku z naslovom PIDs, Metadata, Interoperability: Open Science and Research Data Management Policies in Slovenia, ki bo potekal v angleškem jeziku, bomo razpravljali o praksah in politikah pri izvajanju odprte znanosti in upoštevanju načel FAIR v Sloveniji. Predstavljeni bodo tudi trenutne priložnosti in izzivi, ki slovensko raziskovalno skupnost še čakajo.

Projektni partnerji FAIR-IMPACT bodo predstavili obstoječa priporočila, dobre prakse in orodja, ki lahko raziskovalcem pomagajo pri doslednejšem upoštevanju načel FAIR ter aktivnem prispevanju k evropskemu oblaku odprte znanosti (ang. European Open Science Cloud – EOSC).

Dodatne informacije in obrazec za registracijo najdete na spletni strani projekta FAIR-IMPACT (v angleščini).

Pripravil: Mitja V. Iskrić, univ. dipl. bibl.

Dekorativna slika.

Občanska znanost: Iskanje Nessie spet neuspešno

Na Škotskem so konec avgusta organizirali večdnevno iskanje razvpite pošasti Nessie v jezeru Loch Ness. Več sto ljudi je pri tem uporabljalo sodobno tehnologijo, od brezpilotnih letalnikov s toplotnimi čitalniki, infrardečih kamer do podvodnega hidrofona. Mnogi so se dogodka udeležili tudi kot opazovalci na daljavo, preko spletnih kamer.

Jezero je dolgo 37 km in ima največjo globino kar 230 m. O pošasti je v stoletjih nastalo mnogo zgodb in ugibanj, med drugimi naj bi šlo za prazgodovinskega plazilca, velikansko jeguljo, za jesetra ali celo pobeglega cirkuškega slona.

Iskalna akcija ni obrodila sadov, kar pa ne odvrne množice turistov, da ne bi obiskali jezera ali muzeja pošasti Loch Ness Center. In nedvomno je tudi ta enotedenska akcija iskanja, v katero je bilo vključenih ogromno občanov, lokalnim turističnim ponudnikom prinesla več prihodkov.

Sicer pa obstaja tudi uradni register, kjer so zabeležena pričevanja in fotografije ljudi, ki naj bi opazili Nessie. Letos naprimer so zaenkrat našteli 7 pričanj.

Vir: pbs.org

Pripravila: Mojca Kosem Avsec, mag. inž. strojn.,
inf. spec. na področju strojništva

Dekorativna slika.

Vir fotografije: Kévin et Laurianne Langlais

 

EKONOVICE

Dobavne verige eden večjih povzročiteljev podnebnih sprememb

O podnebnih spremembah čivkajo tako rekoč že vrabci na strehah, pa vendar, ali bomo kot družba naredili konkretne korake za omilitev teh sprememb, ki se že kažejo tudi v Sloveniji?

Obdobje pandemije COVID-19 je pokazalo, da zmanjšanje transportnih dejavnosti vpliva na izboljšanje okoljskih kazalcev. Nekatere študije so pokazale, da naj bi dobavne verige povzročile več kot 80 % emisij toplogrednih plinov. Medtem ko nekateri avtorji navajajo pozitivne posledice okoljske ozaveščenosti podjetij v obliki konkurenčne prednosti pred ostalimi podjetji, zelenega imidža podjetja, skladnosti s standardom ISO 14000, pritegnitev ozaveščenih kupcev, obstajajo številne ovire na poti do nastanka t. i. zelenih dobavnih verig. Med njimi so pomanjkanje ozaveščenosti in znanja, stroški oblikovanja novega sistema, nezainteresiranost vodstvenega kadra, strah pred neuspehom, pomanjkanje nadzora nad delovanjem poslovnih partnerjev …  Primanjkuje tudi državne pomoči, ni sistema nagrajevanja zelenih partnerjev, večina partnerskih podjetij je neozaveščenih, vlada strah pred konkurenco …

Inštituciji NRDC in IPE sta se lotili ocenjevanja trajnostnih dosežkov dobavnih verig, ki jih popisuje indeks CITI. Ta izhaja vsako leto (od leta 2014) in ponuja oceno verig več kot 650 podjetij. Ocena izvira iz več kategorij: transparentnost poslovanja, skladnost in korektivni ukrepi, prakse dobaviteljev, zmanjševanje emisij, promocija zelenega.

Vsekakor so take ocene le majhen korak, ki naj bi spodbudil bolj ozaveščeno potrošnjo. Bolj ozaveščeni potrošniki pa bodo pričakovali več trajnosti od svojih priljubljenih trgovskih verig.

Vir: Kramar, U. (2023). Green supply chain: commitment to environmental management. 31–35.

Pripravila: Mojca Kosem Avsec, mag. inž. strojn.,
inf. spec. na področju strojništva

Dekorativna slika.

Vir fotografije: sibsau.ru

Papirnati kozarci so prav tako strupeni kot plastični

Z zamenjavo plastičnih kozarcev za enkratno uporabo s papirnatimi se problema nismo rešili. Raziskovalci z Univerze v Göteborgu so ugotovili, da lahko papirnati lončki, ki končajo v naravi, povzročijo tudi škodo, saj vsebujejo tudi strupene kemikalije.

Zaradi onesnaženja s plastiko, ki onesnažuje že vsa področja Zemlje in vsa živa bitja, je človeštvo prešlo na alternativne materiale. Kava z mlekom, ki jo vzamete s seboj v kiosku na vogalu, je zdaj v papirnatih lončkih, včasih celo s papirnatimi pokrovi. Ampak s tem problema še zdaleč nismo rešili. Ta skodelica sploh ni tako  neškodljiva, če konča v naravi. Raziskovalci z Univerze v Göteborgu so to pokazali v študiji, v kateri so preizkušali učinek kozarcev za enkratno uporabo iz različnih materialov na ličinke metuljastega komarja.

Papir ni odporen ne na maščobo ne na vodo, zato ga je treba obdelati s površinskim premazom. Dandanes je ta plastična folija pogosto izdelana iz polilaktida, PLA, vrste bioplastike. Bioplastika se proizvaja iz obnovljivih virov (PLA se običajno proizvaja iz koruze, kasave ali sladkornega trsa) in ne iz fosilnih goriv, ​​kot velja za 99 % plastike na današnjem trgu. PLA se pogosto obravnava kot biološko razgradljiv material, kar pomeni, da se lahko pod pravimi pogoji razgradi hitreje kot plastika na osnovi nafte, vendar študija raziskovalcev kaže, da je še vedno lahko strupen.

Bioplastika se ne razgradi tako učinkovito, kot bi pričakovali. Obstaja tveganje, da tudi ta plastika ostane v naravi in iz nje ​​nastalo mikroplastiko zaužijejo živali in ljudje, tako kot drugo plastiko. Poleg tega pa bioplastika vsebuje vsaj toliko kemikalij kot običajna plastika.

Vir: University of Gothenburg, 25. avgust 2023

Več o tem: www.gu.se

Pripravila: dr. Tjaša Urbič, univ. dipl. kem.,
inf. spec. za področje kemije in naravoslovja

Dekorativna slika.

Vir fotografije: istockphoto.com

Papirnate slamice za pitje so lahko škodljive in morda niso boljše za okolje kot plastične različice

Dolgotrajne, tako imenovane večne kemikalije, ki lahko škodijo zdravju, najdemo v večini (90 %) papirnatih slamic različnih blagovnih znamk.

Nove študije so pokazale, da “okolju prijazne” papirnate slamice za pitje vsebujejo dolgotrajne in potencialno strupene kemikalije.

V prvi tovrstni analizi v Evropi so belgijski raziskovalci testirali 39 blagovnih znamk slamic za skupino sintetičnih kemikalij, znanih kot poli- in perfluoroalkilne snovi (PFAS).

Študija, objavljena v recenzirani reviji Food Additives and Contaminants, je pokazala, da so PFAS našli v večini testiranih slamic in so bili najpogostejši pri tistih iz papirja in bambusa.

PFAS se uporabljajo za izdelavo vsakodnevnih izdelkov, od oblačil za zunanjo uporabo do ponev z neoprijemljivo površino, odpornih na vodo, vročino in madeže. Vendar pa so potencialno škodljivi za ljudi, divje živali in okolje.

Razgradijo se zelo počasi in lahko v okolju obstanejo več tisoč let, zato jih imenujemo “večne kemikalije”.

Vir: Taylor & Francis Group, 25. avgust 2023

Več o tem: newsroom.taylorandfrancisgroup.com

Pripravila: dr. Tjaša Urbič, univ. dipl. kem.,
inf. spec. za področje kemije in naravoslovja

Dekorativna slika.

Vir fotografije: istockphoto.com

Onesnaženje z mikroplastiko: rešitev bi lahko bile rastline

Ali so lahko rastline odgovor na grozečo grožnjo onesnaženja z mikroplastiko? Znanstveniki so ugotovili, da lahko, če sloju lesnega prahu dodate tanine, ustvarite filter, ki ujame skoraj vse delce mikroplastike, prisotne v vodi. Trenutno je bil ta poskus izveden samo v laboratorijskem merilu, vendar so znanstveniki prepričani, da je rešitev mogoče enostavno in poceni povečati in postaviti v realne razmere.

Mikroplastika so drobni koščki plastike, ki nastanejo pri razgradnji potrošniških izdelkov in industrijskih odpadkov. Preprečiti jim dostop do zalog vode je velik izziv, pravi dr. Orlando Rojas, znanstveni direktor inštituta in kanadske katedre Canada Excellence Research Chair in Forest Bioproducts (raziskave odličnosti gozdnih bioproduktov).

Dr. Orlando Rojas je opozoril na eno od študij, ki je pokazala, da je skoraj vsa voda iz pipe onesnažena z mikroplastiko. Druge raziskave navajajo, da bo do leta 2025 v okolje razpršenih več kot 10 milijard ton napačno odloženih plastičnih odpadkov.

Večina do sedaj predlaganih rešitev je dragih ali pa jih je težko povečati. Ta nova rešitev pa je primerna za domačo uporabo, da pa se jo povečati in uporabiti tudi za komunalne čistilne sisteme. Filtri, ki bi jih uporabili, za razliko od plastičnih filtrov ne prispevajo k nadaljnjemu onesnaževanju, saj uporabljajo obnovljive in biološko razgradljive materiale: taninske kisline iz rastlin, lubja, lesa in listov ter lesne žagovine — gozdarski stranski produkt, ki je široko dostopen in obnovljiv.

Vir: University of British Columbia, 16. avgust 2023

Več o tem: news.ubc.ca

Pripravila: dr. Tjaša Urbič, univ. dipl. kem.,
inf. spec. za področje kemije in naravoslovja

Dekorativna slika.

Vir fotografije: istockphoto.com

 

IZBOR DOKTORSKIH DISERTACIJ

s področja tehnike in naravoslovja na UL

Promocije doktoric in doktorjev znanosti na Univerzi v Ljubljani

 

Nagrade in priznanja

Dr. Lea Rems uspešna na razpisu Evropskega raziskovalnega sveta

Evropska komisija je objavila rezultate razpisa Evropskega raziskovalnega sveta (ERC) za začetek samostojne raziskovalne kariere (ERC Starting Grant 2023). Na razpisu so med skoraj 2700 prijavljenimi z vsega sveta po desetmesečnem ocenjevalnem postopku za financiranje izbrali 400 projektov. Med njimi je tudi dr. Lea Rems, ki bo na Fakulteti za elektrotehniko Univerze v Ljubljani vodila svoj 1,5 milijonov evrov vreden petletni ERC projekt REINCARNATION.

Izjemen dosežek za slovensko znanost

Raziskovalka dr. Lea Rems je osma dobitnica projekta Evropskega raziskovalnega sveta za začetek samostojne raziskovalne poti (ERC Starting Grant 2023) v Sloveniji. Projekt REINCARNATION – »Reversible and irreversible cardiac electroporation: Establishing the fundamentals to advance cardiac treatments« je bil izbran za financiranje v okviru ERC panela za biotehnologijo in biosistemsko inženirstvo. To je prvi ERC projekt s tega področja v Sloveniji, ki ga bo vodila raziskovalka na začetku samostojne raziskovalne kariere. To je tudi prvi ERC projekt za ljubljansko Fakulteto za elektrotehniko in hkrati že dvanajsti za Univerzo v Ljubljani, kot gostiteljsko ustanovo.

Razvoj terapij za zdravljenje srca

Raziskovanje dr. Lee Rems se osredotoča na pridobivanje temeljnih znanj, ki so potrebna za razvoj terapij, temelječih na elektroporaciji – metodi, pri kateri z uporabo visokonapetostnih električnih pulzov začasno povečamo prepustnost membran bioloških celic. Metoda se že tretje desetletje uporablja v Sloveniji in po svetu za zdravljenje raka, v zadnjih letih pa metoda kaže izredne uspehe tudi pri zdravljenju srčnih aritmij. Pridobljeni ERC Starting Grant projekt REINCARNATION zajema raziskave, ki bodo pripomogle k nadaljnjemu razvoju ireverzibilne elektroporacije kot nove metode za netermično uničenje aritmogenega srčnega tkiva pri zdravljenju srčnih aritmij. Obenem projekt zajema raziskave, ki bi lahko odprle pot za uporabo reverzibilne elektroporacije kot nevirusne metode za vnos nukleinskih kislin v srčne celice v namen regeneracije srca po srčni kapi.

Vir: fe.uni-lj.si

Pripravila: Sonja Zagorc Kontić, univ. dipl. inž. el.,
inf. spec. za področje elektrotehnike in računalništva

Dekorativna slika.

Vir fotografij: Doc. dr. Lea Rems (foto: Janez Kotar)

Aerosol d.o.o. je prejemnik globalne nagrade

Slovensko podjetje Aerosol d.o.o. je prejemnik globalne nagrade, ki jo Svetovna organizacija za intelektualno lastnino (angleško World Intellectual Property Organization – WIPO) podeljuje malim in srednje velikim podjetjem, ki s pomočjo pravic intelektualne lastnine uresničujejo svoje poslovne ideje, hkrati pa s svojo inovativnostjo in ustvarjalnostjo doprinesejo k boljši skupni prihodnosti.

Nagrade WIPO Global Awards je WIPO podelil drugo leto zapored. Med 548 prijavljenimi podjetji z vsega sveta je neodvisna mednarodna žirija na podlagi več kriterijev izbrala sedem zmagovalcev in prejemnikov nagrad. Kandidati so bili ocenjeni predvsem glede na uspešnost komercializacije njihove intelektualne lastnine, tudi preko domačih meja, ter glede na že obstoječi ali potencialni pozitivni prispevek na ekonomski, družbeni in kulturni ravni.

Letos so zmagovalci natečaja podjetja iz Kitajske, Francije, Kenije, Mehike, Singapurja in Slovenije. Vseh sedem prejemnikov nagrade bo imelo na voljo prilagojen mentorski program na področjih, kot so dostop do financiranja, vzpostavljanje poslovnih partnerstev in krepitev strategij intelektualne lastnine.

Slovensko podjetje Aerosol d.o.o. razvija vrhunske instrumente in metode za merjenje kakovosti zraka, ki jih varujejo s patenti in znamkami, kar jim je pomagalo, da so postali vodilni v tej svetovni niši. So pionirji in vodilni svetovni strokovnjaki na področju meritev in raziskav črnega ogljika in drugih ogljičnih aerosolov. Ogljični aerosoli, med katere spada tudi črni ogljik, so majhni delci v zraku, ki imajo negativen vpliv na naše zdravje in okolje.

Vir: Urad RS za intelektualno lastnino

Informacijski specialist: Mojca Kosem Avsec, mag. inž. strojn.,
inf. spec. na področju strojništva

Dekorativna slika.

Vir fotografij: aerosolmageesci.com

Nagrada za objavljen članek

Članek z naslovom Dynamics of domain walls in ferroelectrics and relaxors, ki so ga Mojca Otoničar, Mirela Dragomir in Tadej Rojac z Odseka za elektronsko keramiko Instituta “Jožef Stefan” nedavno objavili v reviji Journal of the American Ceramic Society, je bil v letu 2023 izbran za nagrado Edward C. Henry. Nagrado se vsako leto podeli izjemnemu prispevku na temo elektronske keramike, objavljenemu v reviji Journal of the American Ceramic Society ali v biltenu American Ceramic Society Bulletin.

Vir: Inštitut Jožef Stefan, 2023

Več o tem: ijs.si

Pripravila: dr. Tjaša Urbič, univ. dipl. kem.,
inf. spec. za področje kemije in naravoslovja

Dekorativna slika.

Vir fotografij: istockphoto.com

Remigo prejemnik priznanja DesignEuropa Awards

Slovensko podjetje Remigo je letošnji prejemnik priznanja DesignEuropa Awards za majhna in srednja podjetja, ki ga vsako drugo leto podeljuje EUIPO – Urad Evropske unije za intelektualno lastnino. Letos je komisija med 700 prijavami iz 43 držav izbrala osem finalistov, ki prihajajo iz Slovenije, Hrvaške, Italije, Avstrije, Madžarske, Estonije in Poljske.

Slovensko podjetje je nagrado prejelo za izdelek RemigoOne. To je prvi na svetu v celoti integriran lahek električni izvenkrmni motor z močjo 1000 W, ki je hkrati oblikovan kot krmilo. Motor tehta le 12 kilogramov, primeren je za pogon plovil do teže 1,5 ton in omogoča polnjenje s pomočjo sončnih celic.

RemigoOne, ki ga je oblikovala Ajda Bertok, je že osvojil štiri oblikovalske nagrade in številna srca izkušenih navtikov ter navdušencev po vsem svetu.

Podjetje Remigo ima podeljen slovenski patent, pet patentov s skrajšanim trajanjem v Nemčiji, Italiji, Španiji, na Japonskem in na Kitajskem, registrirano znamko pri Uradu RS za intelektualno lastnino, pri EUIPO pa znamko ter model Skupnosti.

Vir: Urad RS za intelektualno lastnino

Informacijski specialist: Mojca Kosem Avsec, mag. inž. strojn.
inf. spec. na področju strojništva

Dekorativna slika.

Vir fotografij: remigo.eu

 

Knjižne novosti

No Miracles Needed: How Today’s Technology Can Save Our Climate and Clean Our Air

Avtor: Mark Z. Jacobson

Področje: energetika

Vsebina:

Mark Z. Jacobson, vodilni svetovni mislec o energetski prihodnosti, je izdal novo knjigo, ki tvori znanstveno osnovo zelenega prehoda, vključno s številnimi zakoni in zavezami za mesta, zvezne države in države za prehod na 100-odstotno obnovljivo električno energijo. Imenovan je bil za enega izmed 100 najvplivnejših ljudi na svetu v podnebni politiki.

Jacobson v knjigi razbija mit, ki ga spodbujajo Bill Gates in drugi, da potrebujemo “čudežne tehnologije” za rešitev podnebne krize. Trdi, da ni tehnične ali ekonomske ovire za hiter prehod našega energetskega sistema na nekaj veliko cenejšega, čistejšega in racionalnejšega.

Po Jacobsonovih besedah ​​imamo 95 % tehnologij, ki jih potrebujemo, že komercialno dostopnih, te obstoječe tehnologije pa lahko uporabimo za izkoriščanje, shranjevanje in prenos energije vetra, vode in sončnih virov, da zagotovimo zanesljivo oskrbo z električno energijo, toploto ter zagotovimo energetsko varnost.

“Za rešitev teh težav ne potrebujemo čudežnih tehnologij. Potrebujemo skupno moč ljudi po vsem svetu, da jih rešimo,” piše Jacobson.

Jacobson poudarja tudi nujnost razmer in potrebo po takojšnjem ukrepanju. Da bi se izognili globalnemu segrevanju za več kot 1,5 stopinje Celzija in več deset milijonom smrtnih žrtev zaradi onesnaženega zraka, moramo odpraviti vsaj 80 odstotkov emisij do leta 2030 in 100 odstotkov najpozneje do leta 2050, če ne prej.

Kljub izzivom Jacobson zaključuje, da je svetovni prehod na 100-odstotno vetrno, vodno in sončno energijo v vseh sektorjih ekonomsko mogoč. Glavne ovire so socialne in politične.

Informacijski specialist: Sonja Zagorc Kontić, univ. dipl. inž. el.,
inf. spec. za področje elektrotehnike in računalništva

Naslovnica knjige.

IDEJE ZA OBLIKOVANJE JAVNEGA PROSTORA
Knjiga: Urban interventions : design ideas for the public space

Vsebina: Knjiga, ki jo je uredil Wang Shaoqiang in je izšla pri založbi Flamant, prinaša veliko navdihujočih in poučnih realiziranih primerov urbanističnih ureditev, ki na svojevrstne načine oblikujejo javni prostor namenjen najširšemu krogu prebivalcev. V knjigi je predstavljen izbor projektov, vključno z instalacijami, dogodki in umetniškimi deli, ki so ulice, parke in zapuščena območja mest po vsem svetu spremenili v izjemne javne prostore, pri čemer so si sodelujoči v projektih prizadevali za vključevanje ljudi z različnimi interaktivnimi in sodelovalnimi dejavnostmi.

Informacijski specialist: dr. Doris Dekleva Smrekar, univ. dipl. inž. arh.,
informacijski specialist za področja arhitekture, urbanizma in designa

Naslovnica knjige.

Foto: DDS CTK

X-planes from the X-1 to the X-60 : an illustrated history

Avtor: Michael H. Gorn, Giuseppe De Chiara

Področje: Aeronavtika, strojništvo

Vsebina: Ilustrirana knjiga predstavlja razvoj vojaških letal in raket, poimenovanih X-letala. Opisuje zgodovinski razvoj znamenitih letal od modela X-1 do X-60. Knjiga je razdeljena na dva dela, prvi del opisuje dogajanje med hladno vojno, drugi del pa je posvečen zadnjim 30-im letom. Knjiga opisuje, ne samo tehnološki razvoj zračnih sil, pač pa tudi politično dogajanje tiste dobe, sestavljanje proračunov za te projekte in razmerja med različnimi vladnimi agencijami.

Priporočila: Z letalom X-1 je Chuck Yeager jeseni leta 1947 prvi prebil zvočni zid, z X-15 pa so dosegli hitrost kar 6,7 macha, hkrati z drugimi tehnološkimi presežki (višina leta, temperatura na površini letala, tlak). To eksperimentalno letalo z začetka 60-ih let 20. stol. še danes označujejo kot enega najbolj uspešnih eksperimentalnih letal vseh časov. Prelomen je bil tudi razvoj vesoljskega plovila X-33, ki je nastajal v sodelovanju NASE in podjetja Lockheed-Martin. Vesoljska agencija je v projekt vložila milijardo dolarjev, znani proizvajalec vojaške opreme pa še pol milijarde. Razvoj plovila, ki naj bi postalo konkurenca standardnemu programu Space Shuttle, je sicer zaradi številnih izzivov (tehnoloških in političnih) kljub dobrim obetom zastal. Še več zanimivosti, risb letal v seriji, tehničnih podrobnosti, anekdot pilotov itd. lahko najdete v tej knjigi.

Knjigo priporočamo študentom tehničnih ved, učiteljem, letalskim inženirjem, konstrukterjem, oblikovalcem, zgodovinarjem.

COBISS

Informacijski specialist: Mojca Kosem Avsec, mag. inž. strojn.,
inf. spec. na področju strojništva

Naslovnica knjige.

The Secret of Life: Rosalind Franklin, James Watson, Francis Crick, and the Discovery of DNA’s Double Helix

Avtor: Howard Markel

Področje: biokemija, znanstveniki, odkritja

Vsebina: Odkritje strukture dvojne vijačnice DNK Jamesa Watsona in Francisa Cricka iz leta 1953 je temelj za skoraj ves napredek v našem sodobnem razumevanju genetike in molekularne biologije. Toda kako sta Watson in Crick to storila – in zakaj sta uspela ravno onadva?

V resnici je odkritje strukture DNK zgodba o petih močnih umih, ki so si prizadevali za napredek znanosti: Watson, Crick, Rosalind Franklin, Maurice Wilkins in Linus Pauling. Vsak od njih je bil fascinanten in briljanten, z močno osebnostjo. Howard Markel spretno poustvari intenzivno intelektualno potovanje in napeta osebna razmerja, ki so na koncu pripeljala do spektakularnega preboja. Toda Rosalind Franklin – močna, odločna, nepopustljiva “outsajderka” na Cambridgeu in Univerzi v Londonu v petdesetih letih 20. stoletja in kot edina judinja med mladimi znanstveniki – je tista, ki postane Markelova osrednja točka.

Priporočilo: Za vse, ki jih zanimata znanost in življenje za njo.

Informacijski specialist: dr. Tjaša Urbič, univ. dipl. kem.,
inf. spec. za področje kemije in naravoslovja

Slika naslovnice.

A Taste for Poison: Eleven Deadly Molecules and the Killers Who Used

Avtor: Neil Bradbury

Področje: kemija, nevarne snovi, strupi

Vsebina: Kot vam lahko pove vsak bralec kriminalnih romanov, je strup eno najpriljubljenejših orožij, ki jih avtor izbere za svojega morilca. Lahko ga damo v pijačo, namažemo na konico puščice ali kljuko vrat, celo spustimo ga lahko v zrak, ki ga dihamo. Toda kako točno ti strupi delujejo na naše telo in kaj se lahko naučimo iz škode, ki jo povzročijo?

Priporočilo: Za vse, ki radi berejo kriminalne romane in jih hkrati zanimata tudi ozadje in znanstvena teorija za samo zgodbo.

Informacijski specialist: dr. Tjaša Urbič, univ. dipl. kem.,
inf. spec. za področje kemije in naravoslovja

Naslovnica knjige.

Več knjižnih novosti

Logotip CTK - Centralne tehniške knjižnice

Založnik: Centralna tehniška knjižnica Univerze v Ljubljani, Trg republike 3, 1000 Ljubljana
Urednica: dr. Tjaša Urbič (tjasa.urbic@ctk.uni-lj.si)
Tehnični urednik: Darko Majcenović (darko.majcenovic@ctk.uni-lj.si)
Besedilo pregledal: Jože Brišnik

E-bilten CTK je glasilo Centralne tehniške knjižnice Univerze v Ljubljani.

ISSN: 2820-445X

Če želite zanimivosti o vašem delu v zvezi z vsebinami E-biltena CTK sporočiti tudi drugim, nam jih pošljite. Prispevke naslovite urednici e-biltena (tjasa.urbic@ctk.uni-lj.si).