Ob prihajajočem študijskem letu vam vsem želim veliko pridobljenega znanja, predvsem pa, da boste v poplavi podatkov, ki so na voljo v današnjem času, znali izbrati tiste prave. Upam, da vam bomo pri tem vsaj malo lahko pomagali tudi mi v naši knjižnici. Še enkrat pa naj poudarim, da lahko tudi vi delite svoje znanje z nami in v tem glasilu objavite kaj svojega. Naj bomo mi vaša odskočna deska v včasih neusmiljen svet raziskovanja in znanosti.
Raziskovalcem je uspelo pokazati, da lahko stabilne aromatične molekule po absorpciji svetlobe postanejo reaktivne.
Raziskovalci na univerzi Linköping na Švedskem so uporabili računalniške simulacije, s katerimi so pokazali, da lahko stabilne aromatične molekule postanejo reaktivne po absorpciji svetlobe. Rezultate so objavili v Journal of Organic Chemistry. Menijo, da so ta dognanja lahko dolgoročno uporabna na področjih, kot so shranjevanje sončne energije, farmakologije in molekularnih strojev.
Vir: Linköping University, 2. september 2022
Več o tem: chemistry1science.com
Pripravila: dr. Tjaša Urbič, univ. dipl. kem.
inf. spec. za področje kemije in naravoslovja
Vir fotografije: chemistry1science.com
Astronomi so razvili novo tehniko za prepoznavanje majhnih planetov, skritih v proto planetarnih diskih.
Astronomi se strinjajo, da se planeti rodijo v proto planetarnih diskih – obročih prahu in plina, ki obdajajo mlade, novorojene zvezde. Na stotine takšnih diskov lahko opazimo po vsem vesolju, vendar pa je opazovanje dejanskega rojstva in oblikovanja planeta v takšnem okolju zelo težavno.
Vir: Harvard-Smithsonian Center for Astrophysics, 14. September 2022
Več o tem: sciencedaily.com
Pripravila: dr. Tjaša Urbič, univ. dipl. kem.
inf. spec. za področje kemije in naravoslovja
Vir fotografije: scitechdaily.com
OZNAKA STANDARDA | NASLOV |
SIST-TP CEN/TR 17809:2022 | Trajnost lesa in lesnih izdelkov – Represivna zaščita lesa proti insektom s postopkom injiciranja = Durability of wood and wood-based products – Remedial treatment of wood against insects by injection |
SIST EN 14592:2022 | Lesene konstrukcije – Paličasta vezna sredstva – Zahteve = Timber structures – Dowel-type fasteners – Requirements |
SIST-TP CEN/TR 17810:2022 | Trajnost lesa in lesnih izdelkov – Razlagalni dokument za standarde, ki so povezani z zahtevami glede učinkovitosti in s specifikacijami sredstev za zaščito lesa = Durability of wood and wood-based products – Interpretation document for standards related to efficacy requirements and specifications of wood preservatives |
SIST EN ISO 12543-1:2022 | Steklo v gradbeništvu – Lepljeno steklo in lepljeno varnostno steklo – 1. del: Slovar in opis sestavnih delov (ISO 12543-1:2022) = Glass in building – Laminated glass and laminated safety glass – Part 1: Vocabulary and description of component parts (ISO 12543-1:2021) |
SIST EN ISO 12543-2:2022 | Steklo v gradbeništvu – Lepljeno steklo in lepljeno varnostno steklo – 2. del: Lepljeno varnostno steklo (ISO 12543-2:2022) = Glass in building – Laminated glass and laminated safety glass – Part 2: Laminated safety glass (ISO 12543-2:2022) |
SIST EN ISO 12543-5:2022 | Steklo v gradbeništvu – Lepljeno steklo in lepljeno varnostno steklo – 5. del: Dimenzije in obdelava robov (ISO 12543-5:2021) = Glass in building – Laminated glass and laminated safety glass – Part 5: Dimensions and edge finishing (ISO 12543-5:2021) |
SIST EN 62561-4:2022 | Elementi za zaščito pred strelo (LPSC) – 4. del: Zahteve za pritrdilne elemente = Lightning protection system components (LPSC) – Part 4: Requirements for conductor fasteners |
SIST EN 17472:2022 | Trajnostnost gradbenih objektov – Ocenjevanje trajnostnosti gradbenih inženirskih objektov – Računske metode = Sustainability of construction works – Sustainability assessment of civil engineering works – Calculation methods |
SIST EN ISO 22057:2022 | Trajnostnost stavb in gradbenih inženirskih objektov – Podatkovne predloge za uporabo okoljskih deklaracij proizvodov (EPD) za gradbene proizvode v informacijskem modeliranju stavb (BIM) (ISO 22057:2022) = Sustainability in buildings and civil engineering works – Data templates for the use of environmental product declarations (EPDs) for construction products in building information modelling (BIM) (ISO 22057:2022) |
SIST EN 12975:2022 | Sprejemniki sončne energije – Splošne zahteve = Solar collectors – General requirements |
SIST EN ISO 9488:2022 | Sončna energija – Slovar (ISO 9488:2022) = Solar energy – Vocabulary (ISO 9488:2022) |
SIST EN ISO 9712:2022 | Neporušitvene preiskave – Kvalificiranje in certificiranje osebja za neporušitvene preiskave (ISO 9712:2022) = Non-destructive testing – Qualification and certification of NDT personnel (ISO 9712:2022) |
SIST EN ISO 4254-17:2022 | Kmetijski stroji – Varnost – 17. del: Stroji za pobiranje gomoljnic (ISO 4254-17:2022) = Agricultural machinery – Safety – Part 17: Root crop harvesters (ISO 4254-17:2022) |
SIST EN IEC 62660-3:2022 | Sekundarni litij-ionski členi za pogon električnih cestnih vozil – 3. del: Varnostne zahteve = Secondary lithium-ion cells for the propulsion of electric road vehicles – Part 3: Safety requirements |
SIST-TP IEC TR 60269-5:2022 | Nizkonapetostne varovalke – 5. del: Navodila za uporabo nizkonapetostnih varovalk = Low-voltage fuses – Part 5: Guidance for the application of low-voltage fuses |
SIST 1191:2022 | Toplotnoizolacijski materiali v gradbeništvu – Zahteve za lastnosti toplotno izolacijskih materialov glede na področje uporabe = Thermal insulating materials for building applications – Requirements for the properties of thermal insulating materials according to their field of application |
SIST EN 12721:2009+A1:2014 | Pohištvo – Ocenjevanje odpornosti površine proti vlažni toploti (vključno z dopolnilom A1) = Furniture – Assessment of surface resistance to wet heat |
SIST EN 12722:2009+A1:2014 | Pohištvo – Ocenjevanje odpornosti površine proti suhi toploti (vključno z dopolnilom A1) = Furniture – Assessment of surface resistance to dry heat |
Pripravil: Maksimiljan Planinc, dipl. var. inž.
Kemijski inštitut je na slovesnosti v Zagorju ob Savi 2. septembra podelil Preglove nagrade za izjemne dosežke na področju kemije in sorodnih ved ter doktorski štipendiji Janka Jamnika. Letošnji Preglovi nagrajenki sta dr. Mateja Manček Keber in prof. dr. Nataša Zabukovec Logar, štipendista pa Tjaša Mlakar in Maksimilijan Adamek. Kemijski inštitut je na slovesnosti predstavil namero o postavitvi razvojnega centra za brezogljične tehnologije, ki bo zaživel v Zasavju.
Vir: Kemijski inštitut, 2. september 2022
Več o tem: www.ki.si
Pripravila: dr. Tjaša Urbič, univ. dipl. kem.
inf. spec. za področje kemije in naravoslovja
Vir fotografije: www.ki.si
Pomanjkanje učinkovitih in vzdržljivih elektro katalizatorjev za reakcijo redukcije kisika (ang. Oxygen reduction reaction – ORR) v PEM gorivnih celicah še vedno omejuje razvoj vodikove tehnologije. Ogljikovi materiali na osnovi grafena so se pojavili kot potencialna rešitev za zamenjavo obstoječih nosilcev iz črnega ogljika (ang. carbon black – CB), vendar njihov potencial zaradi zahtevnejših lastnosti tovrstnih materialov ni bil nikoli v celoti izkoriščen kot komercialna rešitev. V članku je predstavljena edinstvena in industrijsko zanimiva sinteza elektro katalizatorjev na osnovi platine in derivatov grafena (DG). Z inovativnim pristopom so doseženi zelo homogeni intermetalni katalizatorji na DG z visoko vsebnostjo kovine (do 60 ut.%). Pospešeni degradacijski testi kažejo večjo stabilnost tovrstnih materialov v primerjavi z analogi na CB, vključno z referenčnim komercialnim katalizatorjem.
Vir: Kemijski inštitut, 21.julij 2022
Več o tem: pubs.acs.org
Pripravila: dr. Tjaša Urbič, univ. dipl. kem.
inf. spec. za področje kemije in naravoslovja
Vir fotografije: www.ki.si
Na Fakulteti za elektrotehniko Univerze v Ljubljani je med 22. in 26. avgustom potekal že 23. Poletni tabor inovativnih tehnologij, ki se ga je letos udeležilo 111 otrok na 11 različnih delavnicah. Udeleženci so pod vodstvom mentorjev raziskovali svet sodobne elektrotehnike in multimedije ter spoznali nekaj visokotehnoloških podjetij in ustanov.
Udeleženci delavnice LEGO viharniki so se spoznali z osnovnimi koncepti vodenja avtonomnih mobilnih sistemov ter s tehničnimi in programskimi lastnostmi kompletov Lego Mindstorms EV3. Da bi opravili predpisano nalogo, so udeleženci morali snovati, zgraditi in sprogramirati mobilne sisteme. Ob koncu delavnice so obvladali znanja s področij senzorike, konceptov vodenja mobilnih sistemov ter programiranja.
Na delavnici Električna vozila so udeleženci spoznali ključne lastnosti električnih vozil. Raziskovali so, kako izbrati posamezne sestavne dele električnega kolesa, svoja teoretična izhodišča pa so preverili s pomočjo eksperimentalnih meritev.
Potekale so še druge delavnice, kot je delavnica Ni elektrike? Naredi si jo sam!, kjer so si udeleženci si ogledali teoretične osnove delovanja električnih generatorjev, delavnica Obvladajmo elektroniko, kjer so si udeleženci odprli okno v svet elektronskih elementov ter spoznali njihove lastnosti in uporabo, delavnica RoboSumo, kjer so se spoznali z uporabo in programiranjem klasičnih industrijskih in sodelujočih robotov. Na delavnici ScratchMojstri so udeleženci spoznali osnove programiranja z bloki v programskih jezikih CODE, SCRATCH in MICRO:BIT.
Udeleženci delavnice Od elektronov do zvezd so spoznali osnovne gradnike elektronskih vezij in fizikalne zakone, na katerih funkcionirajo. V okviru delavnice so si še pogledali kako z računalnikom rešiti matematične probleme, ki jih srečujemo pri načrtovanju vezij ter si ogledali eksperimentalni jedrski reaktor v Podgorici pri Ljubljani.
Na delavnici Od laserja do e-papirja so udeleženci izdelali pravi laserski merilnik razdalje, s katerim lahko izmerijo velikost svoje sobe ali denimo višino stropa.
“Mislim, da je tabor odlična ideja, še posebej, ker spodbuja zanimanje mladih za temo inženirjev in elektrotehnike.”, je dejal eden izmed udeležencev, medtem ko je drugi dejal, da komaj čaka na vrnitev.
Več o tem: fe.uni-lj.si
Pripravila: Sonja Zagorc Kontić, univ. dipl. inž. el.
inf. spec. za področje elektrotehnike in računalništva
| Slovenski kemijski dnevi 2022 | dogodek – 21.9.2022 – 23.9.2022 |
| Biotris | dogodek – 23.9.2022 – 25.9.2022 |
| Vodni dnevi 2022 | dogodek – 13.10.2022 – 14.10.2022 |
| Ptičarijada 2022 | dogodek – 15.10.2022 |
Pripravil: Til Mlakar m.i.a.
Samostojni strokovni delavec
V CTK UL smo v prvi polovici letošnjega leta zgradili spletno stran DiRROS Data. DiRROS Data je spletna storitev repozitorija DiRROS, ki raziskovalcem nudi informacije v zvezi z ravnanjem z raziskovalnimi podatki (Research Data Management), tako pri objavah v repozitoriju DiRROS kot pri objavah in arhiviranju znanstvenih del v drugih repozitorijih ali na platformah za deljenje podatkov.
DiRROS Data prinaša pregled državnih in institucionalnih politik ravnanja z raziskovalnimi podatki po Sloveniji in svetu. Ogledate si lahko, kaj prinaša novi Zakon o znanstvenoraziskovalni in inovacijski dejavnosti, kaj nam določa skupni Evropski raziskovalni prostor in kako ravnanje s podatki urejajo države zunaj EU, kot so ZDA, Indija in Kitajska. Načrt ravnanja z raziskovalnimi podatki za projekte v okviru Obzorja Evropa smo prevedli in opremili s pojasnili in predlogi. Pripravili smo priporočila za oblikovanje numeričnih podatkovnih setov in ostalih datotek, izbiro podatkovnih formatov, opremljanje podatkov z metapodatki in odlaganje podatkov v repozitorije. Predstavljamo tudi nekaj načinov, kako lahko preverite pristnost podatkov, ki so jih v repozitorije odložili drugi raziskovalci. Spletno storitev nenehno ažuriramo in dopolnjujemo.
Prek DiRROS Data lahko stopite v stik z našimi informacijskimi specialisti, ki vam lahko nudijo pomoč in podporo tudi pri različnih korakih ravnanja z raziskovalnimi podatki.
Vabljeni k ogledu!
Pripravila: Tea Romih, univ. dipl. biol.
inf. spec. za področje raziskovalnih podatkov
V naši Ustvarjalnici lahko tudi vi opravite brezplačni osnovni tečaj šivanja in si v nadaljevalnem tečaju sami sešijete svoj prvi izdelek. Na fotografiji lahko vidite zapestnico, ki jo je ravno v teh dneh naredila ena izmed tečajnic. Pridružite se nam na začetnem tečaju, da boste lahko sami začeli ustvarjati zase in svoje prijatelje, katerim lahko naredite podobno unikatno darilo. Nekaj informacij o tečaju in prijavah nanj lahko dobite na spletni povezavi Ustvarjalnica CTK .
Pripravila: Janja Španinger
Avtor fotografije: Gašper Lešnik
Nacionalni tripartitni EOSC dogodek v okviru Mreže znanja 2022, hotel Four Points by Sheraton Ljubljana, 11. oktober 2022.
Dan odprte znanosti 2022 je dogodek Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport, raziskovalnih organizacij, Univerzitetne knjižnice Maribor in javnega zavoda Arnes. Konferenca je del serije tripartitnih dogodkov EOSC in je tudi prvo srečanje Slovenske skupnosti odprte znanosti (SSOZ).
V preteklem letu so se vse članice Evropske unije, skupaj z Evropsko komisijo, zavezale k prenovi Evropskega raziskovalnega prostora. Rdeča nit reforme pri prenovi preoblikovanja je prehod na odprto znanost in v tem okviru tudi vzpostavitev EOSC, Evropskega oblaka odprte znanosti.
Slovenija je konec lanskega leta sprejela nov zakon o znanosti, s katerim smo omogočili tudi izvajanje znanstvenoraziskovalne in inovacijske dejavnosti po načelih odprte znanosti. Temu pa bo potrebno prilagoditi tudi financiranje.
Za podporo raziskovalnim organizacijam pri prehodu na delovanje po načelih odprte znanosti smo v Znanstvenoraziskovalni in inovacijski strategiji Slovenije 2030 predvideli ustanovitev nacionalne skupnosti za odprto znanost. Konferenca Dan odprte znanosti 2022 predstavlja enega od uvodnih dejanj pri vzpostavljanju Slovenske skupnosti odprte znanosti.
Dan odprte znanosti 2022 povezuje ključne deležnike, tj. Združenje EOSC (EOSC Association), Evropsko komisijo, nacionalne akterje, oblikovalce politik, financerje in Slovensko skupnost odprte znanosti. Dogodek je del serije tripartitnih dogodkov EOSC, ki jih spodbuja Evropska komisija, Združenje EOSC in usmerjevalni odbor EOSC, v katerem so zastopane države članice in pridružene članice EU.
Na konferenci bomo spregovorili o zavezah Evropskega raziskovalnega prostora in pričeli tlakovati pot usklajenemu napredku slovenskega raziskovalnega prostora v kontekstu odprte znanosti in evropskih smernic, povezovanju odločevalcev in oblikovalcev politik, izvajalcev znanosti ter ponudnikov storitev, s ciljem oblikovati spodbudno raziskovalno okolje, ki ustvarja rezultate raziskav po načelih FAIR.
Na dogodek se je potrebno prijaviti. Število mest je omejeno, dogodek pa boste lahko spremljali tudi preko video prenosa v živo.
Vljudno vabljeni!
Več o tem: Program in prijava
Pripravil: Mitja V. Iskrić, univ. dipl. bibl.
Projekt NI4OS-Europe organizira enega največjih dogodkov v živo v okviru trajanja projekta, regionalno konferenco EOSC. Dogodek bo poudaril dosežke NI4OS-Europe in njegov prispevek k napredovanju JV regije Evrope pri sodelovanju v evropskem oblaku odprte znanosti. Program bo zajemal teme, kot so evropski oblak odprte znanosti, odprta znanost in z njo povezane politike, pa tudi poglede raziskovalcev na storitve in infrastrukturo.
Ker gre za 20. obletnico Budimpeštanske pobude za odprti dostop (BOAI), je ta konferenca odlična priložnost, da opozorimo na njen pomen v gibanju za odprti dostop in proslavimo obletnico.
Konferenca bo potekala 28. in 29. septembra 2022 na Univerzi za tehnologijo in ekonomijo v Budimpešti (Budapest University of Technology and Economics). Omogočeno bo tudi spremljanje na daljavo preko videokonference.
Dogodek je namenjen visokošolski in raziskovalni sferi, strokovnjakom za infrastrukturo, ponudnikom storitev, strokovnjakom za odprto znanost in oblikovalcem politik.
Vabljeni, da se dogodka udeležite in vabilo delite v svojih krogih..
Vir: Regionalni dogodek EOSC NI4OS-Europe
Več o tem: Program in prijava
Pripravil: Mitja V. Iskrić, univ. dipl. bibl.
ZDA so leta 2008 uvedle zeleni odprti dostop za publikacije na podlagi raziskav, ki jih financirajo Nacionalni inštituti za zdravje (National Institutes of Health, NIH). Takrat sprejeti zakon zahteva, da je vse tovrstne publikacije potrebno arhivirati v javno dostopnem repozitoriju PubMedCentral najkasneje v enem letu po objavi. Od takrat naprej je ameriški kongres večkrat neuspešno poskušal enako politiko, kot velja za NIH, uzakoniti tudi za ostala zvezna telesa. Da bi proces premaknila z mrtve točke, je Bela hiša leta 2013 izdala direktivo o odprtem dostopu do publikacij in podatkov, ki zadeva vse zvezne agencije s proračuni za raziskovanje in razvoj v vrednosti vsaj 100 milijonov USD.
Na področju odprtega dostopa v ZDA se zdaj obeta nov napredek. Administracija predsednika Joeja Bidna je 25. 8. 2022 odredila, da morajo zvezne agencije do konca leta 2025 v odprtem dostopu brezplačno objaviti vse javno financirane publikacije takoj po objavi končnega recenziranega rokopisa (postprint). Odprto morajo objaviti tudi podatke, na katerih temeljijo te publikacije, in sicer “brez odlašanja”. Bela hiša je s tem bistveno omejila, vendar ne formalno odpravila, zmožnosti znanstvenih založnikov, da končne različice javno financiranih publikacij do enega leta ohranijo za naročniškim plačilnim zidom (pod embargom). S tem se politika odprtega dostopa v ZDA približuje politiki kOAlicije S.
Podrobnosti novih ukrepov, vključno s financiranjem odprtega dostopa, za zdaj sicer ostajajo nedorečene. Znano je, da ukrepi ne predvidevajo ene same poti do odprtega dostopa, npr. izključno prek objavljanja v zlatih revijah. Raziskovalci, ki objavljajo v naročniških revijah, bodo imeli možnost objaviti končni recenzirani rokopis (postprint) v javnem repozitoriju ali na drugem podobnem mestu, ki ga bo odobrila agencija. Znanstveni založniki pa bodo za plačilnim zidom še vedno lahko ohranili svoje založniško oblikovane publikacije (version of record, VoR). Vsaka zvezna agencija mora oblikovati svojo politiko odprtega dostopa do konca leta 2024 in jo uvesti do konca leta 2025.
Po ocenah Urada za znanost in tehnološko politiko Bele hiše je bilo leta 2020 na podlagi zveznega financiranja ustvarjenih 195.000 do 263.000 znanstvenih člankov ali približno 7–9 % svetovne znanstvene produkcije, ki je tisto leto znašala 2,9 milijona člankov.
Vir: Bela hiša zahteva takojšen odprti dostop do vseh javno financiranih znanstvenih člankov do leta 2025
Pripravila: dr. Tea Romih, univ. dipl. biol.
inf. spec. za področje raziskovalnih podatkov
Science Europe*, European University Association in dr. Karen Stroobants so ob podpori Evropske komisije pripravili dogovor o reformi vrednotenja raziskovalne dejavnosti, ki je bil 20. 7. 2022 objavljen na spletni strani Science Europe. Dokument je bil v pripravi od januarja 2022 in upošteva prispevke več kot 350 raziskovalnih organizacij iz več kot 40 držav. Vključuje načela, zaveze in časovne okvire za reformo ter določa načela delovanja za koalicijo organizacij, ki bodo pripravljene sodelovati pri izvajanju sprememb.
Vizija koalicije je, da se pri vrednotenju raziskav, raziskovalcev in raziskovalnih organizacij začne upoštevati raznolike rezultate, prakse in dejavnosti, ki izboljšujejo kakovost in učinek raziskav. To zahteva, da se vrednotenje raziskovalne dejavnosti utemelji predvsem na podlagi kvalitativne presoje, pri kateri je osrednjega pomena recenzijski proces, podprt z odgovorno uporabo kvantitativnih kazalnikov. Takšen način vrednotenja bi bilo potrebno vpeljati pri odločitvah o zaposlovanju, napredovanju in nagrajevanju ter financiranju raziskovalnih projektov, raziskovalnih organizacij in njihovih podenot.
Reforma, ki jo dokument predvideva, je zasnovana zelo praktično, s poudarkom na 4 temeljnih in 6 podpornih zavezah, katerih namen je povečati izvedljivost in dejanski učinek reforme. Zaveze so ključnega pomena za uveljavitev odgovornih raziskovalnih praks in predstavljajo skupno osnovo za vsa akademska področja in discipline. Science Europe bo začela zbirati podpise v podporo reformi 28. 9. 2022 v času Evropskih dnevov raziskav in inovacij, vendar je mogoče že zdaj koordinatorjem procesa pri Science Europe predhodno najaviti svojo podporo.
Reformo vrednotenja raziskovalne dejavnosti je med svojimi sklepi o odprti znanosti junija letos predvidel tudi Svet Evropske unije.
*Science Europe je združenje evropskih agencij financerk za raziskovalno dejavnost, kamor je včlanjena tudi ARRS.
Vir: Science Europe sprejela dogovor o reformi vrednotenja raziskovalne dejavnosti
Pripravil: Mitja V. Iskrić, univ. dipl. bibl.
Nove študije napovedujejo, da se svetovni staleži rib ne bodo mogli povrniti na trajnostne ravni brez odločnih ukrepov za ublažitev podnebnih sprememb.
Raziskovalci so za leta med 1950 do 2100 predvideli vpliv, ki bi ga imeli različni dvigi globalne temperature in razpon ribolovne dejavnosti na biomaso ali količino rib glede na težo na določenem območju. Njihove simulacije kažejo, da so podnebne spremembe zmanjšale staleže rib v 103 od 226 preučevanih regij. Ti staleži bodo težko obnovljivi, če ne zaustavimo predvidenega trenda podnebnih sprememb v 21. stoletju.
Vir: University of British Columbia, 1. september 2022
Več o tem: news.ubc.ca
Pripravila: dr. Tjaša Urbič, univ. dipl. kem.
inf. spec. za področje kemije in naravoslovja
Vir fotografije: Hiroko Yoshii, Unsplash.com
Najzahtevnejše vprašanje 21. stoletja je, kako omejiti našo odvisnost od fosilnih goriv in dekarbonizirati naše gospodarstvo, glede nato, da fosilna goriva še vedno prevladujejo v svetovni proizvodnji energije, kar posledično vodi v konstantno povečevanje emisij ogljikovega dioksida v atmosfero. Dokler se ta uganka ne reši, bodo potrebne tehnologije in materiali za zajemanje CO2. Med obetavnejše tehnologije spadajo absorpcijski procesi, pri katerih se uporabljajo porozni materiali kot absorbenti, saj slednji omogočajo natančno kontrolo interakcij med CO2 in površino absorbenta.
Več o tem: Kemijski inštitut, 19. maj 2022
Več o tem: sciencedirect.com/
Pripravila: dr. Tjaša Urbič, univ. dipl. kem.
inf. spec. za področje kemije in naravoslovja
Vir fotografije: www.ki.si
Profesor dr. Marko Topič je letošnji dobitnik evropske nagrade Alexander Edmond Becquerel za izjemne dosežke na področju fotovoltaike.
Profesorju dr. Marku Topiču s Fakultete za elektrotehniko Univerze v Ljubljani bodo nagrado European Becquerel Prize for Outstanding Merits in Photovoltaics podelili na otvoritvenem delu 8. svetovne konference o fotovoltaični pretvorbi energije (WCPEC-8), ki bo potekala konec septembra v Milanu. Kot so člani nagradne komisije zapisali v obrazložitvi, so se za dodelitev te prestižne evropske nagrade dr. Marku Topiču odločili zaradi njegovih vidnih dosežkov, ki vključujejo akademsko in znanstvenoraziskovalno delo z razvojem optičnih in električnih simulatorjev ter merilnih sistemov, ki jih uporabljajo številni laboratoriji in industrija, izjemne angažiranost pri oblikovanju močne fotovoltaične skupnosti v Evropi in po svetu ter njegovega dela v vlogi predsednika Evropske tehnološke in inovacijske platforme za fotovoltaiko. Poleg tega si profesor Topič ves čas svojega delovanja prizadeva za spodbujanje izmenjave znanja, podpira navzočnost fotovoltaične industrije v EU ter zagotavlja pomoč številnim znanstvenikom in inženirjem, dejavnim tako v akademskih krogih kot v fotovoltaični industriji.
Prof. dr. Marko Topič sicer že od leta 2006 uspešno vodi Laboratorij za fotovoltaiko in optoelektroniko na Fakulteti za elektrotehniko v Ljubljani, kjer je tudi predstojnik celotne Katedre za elektroniko. Je tudi pridruženi profesor na Koloradski državni univerzi ter član Inženirske akademije Slovenije in Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Od leta 2014 je tudi predsednik Evropske tehnološke in inovacijske platforme za fotovoltaiko – ETIP-PV.eu. Poleg tega je predsedoval ali sopredsedoval številnim mednarodnim konferencam o fotovoltaiki in deluje v več svetovalnih svetih ali odborih strokovnih raziskovalnih ustanov po svetu.
Pobudo za dodeljevanje nagrade Alexander Edmond Becquerel za izjemne dosežke na področju fotovoltaike je Evropska komisija prvič podala leta 1989 ob 150-letnici prvega odkritja fotovoltaičnega učinka. Francoski fizik Alexandre-Edmond je namreč leta 1839, pri svojih 19 letih, med eksperimentiranjem v očetovem laboratoriju ustvaril prvo fotovoltaično celico na svetu. V omenjenem poskusu je bil za prevleko platinastih elektrod uporabljen srebrov klorid oziroma srebrov bromid in, ko so bile elektrode osvetljene, sta nastala napetost in tok.
Več o tem: becquerel-prize.org
Pripravila: Sonja Zagorc Kontić, univ. dipl. inž. el.
inf. spec. za področje elektrotehnike in računalništva
Avtor: Arbor Day Foundation, Dan Lambe, Lorene Edwards Forkner
Področje: ekologija, varstvo okolja
Vsebina: Drevesa in gozdovi so naravna rešitev številka ena za odpravo negativnih učinkov podnebnih sprememb. Če je bil kdaj čas za sajenje dreves, je ta čas zdaj.
Navdih za globalno gibanje za sajenje dreves je skupni občutek nujnosti, da naredimo nekaj dobrega za naš planet. Da bomo res učinkoviti, moramo ukrepati takoj in v velikem obsegu. Že danes bi morali posaditi na milijone dreves, da bomo imeli merljiv in trajen vpliv na milijarde življenj jutri. V knjigi Now Is the Time for Trees vas bodo strokovnjaki fundacije Arbor Day navdihnili, da prispevate svoj del, tako da vam bodo pokazali vse, kar morate vedeti o sajenju dreves doma ali v vaši skupnosti: od nasvetov o izbiri prave velikosti in vrste drevesa do preizkušenih in koristnih nasvetov za uspešno sajenje. Ta knjiga vas bo navdušila, da boste že danes posadili drevo in s tem naredili nekaj koristnega zase in našo skupno prihodnost.
Priporočilo: Knjiga je namenjena vsem, ki jim ni vseeno za naše okolje in bi radi naredili kaj koristnega.
Informacijski specialist: dr. Tjaša Urbič, univ. dipl. kem.
inf. spec. za področje kemije in naravoslovja
Vir fotografije: amazon.com
Avtor: Ben Orlin
Področje: matematika, razvedrilo
Vsebina: Knjiga izpod peresa priljubljenega popularizatorja matematike vam ponuja številne zabavne in kratkočasne matematične igre. V tej barviti knjigi je zbranih 75 (in 1/4) zabavnih matematičnih iger, ki spodbujajo razmišljanje in jih je enostavno igrati.
Priporočilo: Knjiga je namenjena vsem, ki imate radi matematiko in se hkrati radi zabavate.
Informacijski specialist: dr. Tjaša Urbič, univ. dipl. kem.
inf. spec. za področje kemije in naravoslovja
Vir fotografije: amazon.com
Avtor: Naylor, John Caldicott
Področje: fizika/zvok/akustika/narava zvoka
Vsebina: Ta knjiga pojasnjuje naravo zvoka kot fizični pojav in kot občutek, kako potuje skozi zrak in vodo ter kako se je razvil slušni sistem, da te vibracije pretvori v občutke. Na podlagi fizike, biologije, nevroznanosti, filozofije, literature, zgodovine, anekdot in osebnih izkušenj je »Now Hear This« obsežno raziskovanje narave zvoka in sluha, ki odpira fascinanten svet zvokov od vsakdanjega do nenavadnega in skuša bralca predvsem prepričati o modrosti nasveta Johna Cagea, da »Kjer koli smo, slišimo večinoma hrup. Ko ga ignoriramo, nas moti. Ko ga poslušamo, se nam zdi fascinanten.”
Komu je namenjena: Vsem, ki jih zanima narava zvoka.
Informacijski specialist: Sonja Zagorc Kontić, univ. dipl. inž. el.
inf. spec. za področje elektrotehnike in računalništva
Založnik: Centralna tehniška knjižnica Univerze v Ljubljani, Trg republike 3, 1000 Ljubljana
Urednica: dr. Tjaša Urbič (tjasa.urbic@ctk.uni-lj.si)
Tehnični urednik: Darko Majcenović (darko.majcenovic@ctk.uni-lj.si)
E-bilten CTK je glasilo Centralne tehniške knjižnice Univerze v Ljubljani.
ISSN: 2820-445X
Če želite zanimivosti o vašem delu v zvezi z vsebinami E-biltena CTK sporočiti tudi drugim, nam jih pošljite. Prispevke naslovite urednici e-biltena (tjasa.urbic@ctk.uni-lj.si).
