Avtorske pravice so pomembne pri pisanju, objavljanju in (ponovni) uporabi znanstvenih publikacij in drugih rezultatov raziskav.
Ustrezno upravljanje avtorskih pravic je ključno pri zagotavljanju odprtega dostopa do znanstvenoraziskovalnih del. V Sloveniji je bil leta 2021 sprejet Zakon o znanstvenoraziskovalni in inovacijski dejavnosti, ki v 41. členu določa, da morajo v okviru raziskav, sofinanciranih z javnimi viri najmanj v višini 50 %, izvajalci znanstvenoraziskovalne dejavnosti zagotoviti odprt dostop do vseh recenziranih znanstvenih objav in raziskovalnih podatkov ter drugih rezultatov raziskav. To obveznost morajo izvajalci upoštevati tudi pri individualnem upravljanju s pravicami intelektualne lastnine tako, da si pridržijo ustrezen obseg pravic. S tem je bila v Sloveniji uzakonjena t.i. strategija ohranjanja pravic (ang. Rights Retention Strategy). Podrobnejše zahteve za zagotovitev odprtega dostopa, kar vključuje tudi upravljanje avtorskih pravic v skladu z načeli odprte znanosti, ureja Uredba o izvajanju znanstvenoraziskovalnega dela v skladu z načeli odprte znanosti.
V CTK vam na področju avtorskopravnih vprašanj nudimo naslednje storitve:
- razlago osnov avtorskega prava,
- podporo pri uporabi prostih in odprtih licenc, predvsem Creative Commons licenc,
- pomoč pri razlagi zahtev izvajanja znanstvenoraziskovalnega dela v skladu z načeli odprte znanosti in s tem povezanim upravljanjem avtorskih pravic,
- svetovanje o vprašanjih zakonite uporabe avtorskih del drugih,
- pomoč pri razlagi založniških pogodb.
FAQ
KAJ JE AVTORSKO DELO?
Avtorsko delo je v skladu z Zakonom o avtorski in sorodnih pravicah individualna intelektualna stvaritev s področja književnosti, znanosti in umetnosti, ki je na kakršenkoli način izražena, če ni z zakonom drugače določeno. Avtorsko delo je pisano delo (npr. leposlovno delo, članek, priročnik), govorjeno delo (npr. predavanja), glasbeno delo, likovno delo, fotografsko delo, arhitekturno delo itd.
Avtorskopravno niso varovane ideje, načela, odkritja, uradna besedila z zakonodajnega, upravnega in sodnega področja, ljudske književne in umetniške stvaritve.
KDO JE AVTOR?
Avtor je v skladu s slovensko zakonodajo le fizična oseba (ne pa tudi pravna), ki je avtorsko delo ustvarila.
KAJ JE AVTORSKA PRAVICA?
Avtorska pravica je enovita pravica na avtorskem delu, ki pripada avtorju na podlagi same stvaritve dela. Dela ni potrebno nikjer registrirati, da bi bilo avtorskopravno varovano. Poznamo moralne, materialne in druge pravice avtorja. Moralne pravice so osebnostna upravičenja avtorja – varujejo avtorja glede njegovih duhovnih in osebnih vezi do dela (npr. pravica priznanja avtorstva in pravica prve objave). Materialne pravice so premoženjska upravičenja avtorja – varujejo premoženjske pravice avtorja s tem, da avtor izključno dovoljuje ali prepoveduje uporabo svojega dela (npr. pravica reproduciranja oz. kopiranja, pravica distribuiranja, pravica predelave, pravica dajanja na voljo javnosti itd.).
KOLIKO ČASA JE AVTORSKO DELO AVTORSKOPRAVNO VAROVANO?
Avtorska pravica traja za čas avtorjevega življenja in še 70 let po njegovi smrti, če ni z zakonom drugače določeno.
PRENOS AVTORSKIH PRAVIC
Avtor lahko s pogodbo ali drugim pravnim poslom prenese na druge osebe posamične materialne avtorske pravice in druge pravice avtorja. Avtor ne more prenesti moralnih avtorskih pravic, avtorske pravice kot celote (npr. »enkrat za vselej za vse primere«) ali materialnih avtorskih pravic na vseh svojih prihodnjih delih in za neznane oblike uporabe svojega dela. Prenos posamičnih materialnih avtorskih pravic ali posamičnih drugih pravic avtorja je lahko vsebinsko (izključen ali neizključen prenos), prostorsko ali časovno omejen.
Založniki znanstvenih publikacij pogosto pričakujejo, da v okviru založniških pogodb oz. sporazumov o prenosu avtorskih pravic (ang. Copyright Transfer Agreement) avtorji prenesejo materialne avtorske pravice izključno na založnika. To pomeni, da lahko avtorsko delo uporablja samo imetnik oz. pridobitelj pravice. Avtorji lahko svoje publikacije ponovno objavijo le, če je to izrecno dovoljeno s pogodbo. Za zagotovitev lastnih pravic uporabe so bili v pomoč avtorjem izdelani dodatki k sporazumom, ki avtorjem omogočajo popravke standardnih založniških pogodb, npr. SPARC (The Scholarly Publishing and Academic Resources Coalition) Addendum in Science Commons’ Scholar’s Copyright Addendum Engine.
LICENCE
Licenca pomeni dovoljenje za uporabo avtorskega dela.
S prosto licenco avtor oz. imetnik avtorskih pravic na enostaven način pove, na kakšen način oz. v kakšnem obsegu lahko uporabniki brezplačno uporabljajo avtorsko delo. Najbolj znane in najpogosteje uporabljene proste licence za pisana dela so licence Creative Commons (CC). Besedila CC licenc so vnaprej napisana. Licence so brezplačne, enostavne za uporabo, pravno izvršljive in lahko se jih uporablja po celem svetu. CC licence imajo 4 različne elemente: priznanje avtorstva (BY), nekomercialno (NC), deljenje pod enakimi pogoji (SA) in brez predelav (ND). Ti elementi v kombinaciji tvorijo 6 različnih licenc, od najmanj restriktivne licence CC BY do najbolj restriktivne CC BY-NC-ND.
Licenca CC BY uporabnikom dovoljuje deljenje, kopiranje, razširjanje dela v kakršnemkoli mediju in obliki, dovoljuje predelave dela, nadgrajevanje dela ipd. v vse namene, tudi komercialne, pod pogojem, da navedejo avtorja izvirnega dela. Uredba o izvajanju znanstvenoraziskovalnega dela v skladu z načeli odprte znanosti v 6. členu primeroma navaja licenco CC BY kot odprto licenco, ki jo morajo avtorji znanstvenih publikacij ali njihovi delodajalci, kadar so avtorske pravice prenesene nanje na podlagi zakona, uporabiti za objavo znanstvenih publikacij, ki nastanejo v okviru raziskav, sofinanciranih z javnimi viri najmanj v višini 50 %.
Zakaj je licenca CC BY najbolj primerna za objave publikacij v odprtem dostopu, si lahko preberete na naslednji povezavi.
VSEBINSKE OMEJITVE AVTORSKE PRAVICE
Avtor je tisti, ki dovoljuje ali prepoveduje uporabo njegovega dela. Obstajajo pa določene izjeme, ko lahko avtorsko delo uporabimo brez predhodnega soglasja avtorja ali prenosa ustrezne materialne avtorske pravice oz. ne glede na določeno licenco. Pri tem moramo upoštevati splošno pravilo, ki ga določa 46. člena Zakona o avtorski in sorodnih pravicah, to je, da so vsebinske omejitve avtorske pravice dopustne le v primerih, ki jih našteva zakon, s tem, da je obseg take uporabe omejen glede na namen, ki ga je treba doseči, da je v skladu z dobrimi običaji, da ne nasprotuje običajni uporabi dela in da ni v nerazumni meri v nasprotju z zakonitimi interesi avtorja.
Dopustne izjeme so taksativno naštete v zakonu, to so npr. neposredno poučevanje (49. člen), privatno in drugo lastno reproduciranje (50. člen), citati (51. člen) itd. Z implementacijo Evropske direktive 2019/790 o avtorski in sorodnih pravicah na enotnem digitalnem trgu pa smo v Zakonu o avtorski in sorodnih pravicah leta 2022 med drugim dobili tudi nove izjeme za besedilno in podatkovno rudarjenje (57.a člen), besedilno in podatkovno rudarjenje za namene znanstvenega raziskovanja (57.b člen) in znanstveno raziskovanje (57.c člen). Med ključnimi deležniki, ki so aktivno sodelovali v postopku sprejemanja zadnjih sprememb avtorskopravne zakonodaje, so bile tudi raziskovalne organizacije in CTK. Njihova stališča glede sprememb avtorskopravne zakonodaje, potrebnih za raziskovanje in izobraževanje, si lahko preberete na naslednji povezavi.
PRAVICA DO SEKUNDARNEGA PUBLICIRANJA
Maja 2025 je bila sprejeta novela Zakona o znanstvenoraziskovalni in inovacijski dejavnosti (ZZrID-C), ki je med drugim uzakonila pravico do sekundarnega publiciranja (nov 6. in 7. odstavek 41. člena ZZrID). Pravica do sekundarnega publiciranja predstavlja pravico avtorja, da delo ponovno objavi, kljub temu, da je avtorske pravice prenesel izključno na založnika. Avtorji znanstvenih del si pogosto ne morejo pridržati ustreznega obsega pravic, da bi zagotovili odprt dostop do rezultatov javno financiranih raziskav, kot to od njih zahteva določba 41. člena ZZrID, saj so pogajanja med njimi in založniki neuravnotežena, ali pa avtorji nevede prenesejo materialne avtorske pravice izključno na založnika in tako svojih del ne morejo shraniti v repozitorij. Namen pravice do sekundarnega publiciranja je, da si avtor pridrži določeno (neodtujljivo) upravičenje in da je drugačno razpolaganje, ki ga oblikujeta avtor in založnik v pogodbi, nično (kot je uzakonjeno tudi z novim 7. odstavkom 41. člena ZZrID). Tako ureditev imajo poleg Slovenije številne države članice Evropske Unije: Španija, Italija, Nemčija, Avstrija, Francija, Nizozemska, Belgija in Bolgarija. Za pravico do sekundarnega publiciranja brez embarga se prav tako zavzema Združenje evropskih raziskovalnih knjižnic (LIBER). V študiji Secondary publishing rights in Europe: Status, Challenges & Opportunities, ki jo je izvedel LIBER v okviru KR21, je navedeno, da je pravica do sekundarnega publiciranja glavni zakonodajni instrument za napredovanje odprtega dostopa.«
Izjava o omejitvi odgovornosti
Centralna tehniška knjižnica Univerze v Ljubljani ne nudi pravnega svetovanja o odprtem dostopu in avtorskih pravicah, temveč le informacije in pomoč pri razumevanju pravnih vidikov odprte znanosti. Uporabniki se na lastno odgovornost odločajo ali oziroma v kolikšni meri bodo upoštevali prejete informacije. Knjižnica in njeni zaposleni za odločitve uporabnikov ne prevzemajo nobene odgovornosti. Zgornje informacije temeljijo na predpisih, ki veljajo v Sloveniji.
Kontakt
Ana Fidler
tel.: 01 2003 449
e-naslov: ana.fidler@ctk.uni-lj.si
