#Bilten CTK – november 2024

Nove ugotovitve o tem, kako pretekle virusne okužbe dihal vplivajo na prihodnje nepovezane okužbe, bi lahko vodile do terapij za krepitev splošne protivirusne imunosti – in morebitne pripravljenosti na pandemijo.

Na svetu obstaja več kot 200 različnih virusov, ki lahko pri človeku povzročijo okužbo in nato bolezen. Večina od nas se bo v življenju okužila večkrat. Ali lahko srečanje z enim virusom vpliva na to, kako se bo naš imunski sistem odzval na drugega? Če da, kako? Ali oslabi vašo obrambo, jo okrepi ali ima kakšen drugačen vpliv?

Z analizo miši, ki so bile najprej okužene s SARS-CoV-2 in nato z virusom influence A, so znanstveniki ugotovili, da ima prebolelost virusa COVID zaščitni učinek pred najhujšimi posledicami gripe, in da ta spominski odziv izvira iz nepričakovanega dela imunskega sistema.

Izkazalo se je, da so epigenetske spremembe v makrofagih (prirojenih imunskih celicah, ki so med prvimi, ki se odzovejo na grožnjo virusa) po epidemiji virusa COVID razvile nekakšen »spomin«, ki je tem celicam omogočil boljšo obrambo pred nepovezanim virusom. Znanstveniki so dolgo mislili, da je imunološki spomin omejen na prilagodljive imunske celice, čeprav so nedavne raziskave kazale drugače. Bolj zanimivo dejstvo pa je, da tisto, kar so si makrofagi zapomnili, ni bilo edinstveno za noben določen virus.

Vir: Univerza Rockefeller, 30. september 2024

Več o tem: rockefeller.edu

Pripravila: dr. Tjaša Urbič, univ. dipl. kem.,
inf. spec. za področje kemije in naravoslovja

‘Future You’ je generativno orodje AI, ki uporabnikom omogoča simuliran pogovor s potencialno različico svojega prihodnjega jaza. Klepetalni robot je namenjen zmanjšanju tesnobe uporabnikov, izboljšanju pozitivnih čustev in usmerjanju k boljšim vsakodnevnim izbiram.

Raziskovalci z MIT so ustvarili sistem, ki uporabnikom omogoča spletni besedilni pogovor s simulacijo njihovega potencialnega prihodnjega jaza, ki jo je ustvarila umetna inteligenca.

Sistem, imenovan Future You, je namenjen pomoči mladim, da izboljšajo svoj občutek samokontinuitete v prihodnosti, psihološki koncept, ki opisuje, kako povezana se oseba počuti s svojim prihodnjim jazom.

Raziskave so pokazale, da lahko močnejši občutek samokontinuitete v prihodnosti pozitivno vpliva na to, kako ljudje sprejemajo dolgoročne odločitve. Tako bodo lahko akademsko kot tudi finančno bolj uspešni.

Vir: MIT (Massachusetts Institute of Technology), 2. oktober 2024

Več o tem: news.mit.edu

Pripravila: dr. Tjaša Urbič, univ. dipl. kem.,
inf. spec. za področje kemije in naravoslovja

Mednarodna raziskovalna skupina je na nekaterih oceanskih otokih odkrila visoko stopnjo speciacije v družini Asteraceae.

Asteraceae, družina cvetnic, ki vključuje marjetice, sončnice in astre, je najbolj raznolika skupina cvetočih rastlin na svetu. Ta rastlinska družina obsega okoli 34.000 vrst, med katerimi so nekatere dobro znane, kot so artičoke, kamilice, dalije in solata. Mednarodna raziskovalna skupina je zdaj zbrala in analizirala novo globalno bazo podatkov o razširjenosti in evolucijski zgodovini vseh vrst Asteraceae. Raziskovalci so ugotovili, da se je nepričakovano veliko število evolucijskih dogodkov – znanih kot “speciacija”, kjer se nova vrsta rastlin razvije iz skupnega prednika – zgodilo v družini aster v razmeroma kratkih časovnih obdobjih na številnih otokih po vsem svetu.

Vir: Univerza  Göttingen, 30. september 2024

Več o tem: uni-goettingen.de

Pripravila: dr. Tjaša Urbič, univ. dipl. kem.,
inf. spec. za področje kemije in naravoslovja

Čeprav želi Evropska unija povišati carine na kitajska električna vozila, je možno, da bo Kitajska te zaobšla z vlaganjem v evropske tovarne. Ob hudem tempu kitajske konkurence bodo tako evropski proizvajalci morali zapreti tovarne ali pa jih predati Kitajcem.

Na začetku oktobra so države članice EU-ja podprle višje uvozne dajatve za električna vozila, izdelana na Kitajskem. S tem naj bi se zoperstavile temu, kar je Evropska komisija označila za nepoštene subvencije iz Pekinga kitajskim proizvajalcem. Peking sicer zanika nelojalno konkurenco in je zagrozil s protiukrepi. Nekateri kitajski proizvajalci že razmišljajo, da je dolgoročna rešitev to, da bodo vozila začeli izdelovati v regiji oz. začeli vlagati v evropske tovarne in se tako izognili dajatvam.

Naraščanje napetosti med Kitajsko in EU-jem se je preneslo tudi na pariško avtomobilsko razstavo. Letos bodo kitajske znamke predstavljale le približno petino vseh znamk, leta 2022 je ta delež znašal kar polovico. Evropski proizvajalci se trudijo tekmovati z nižjimi stroški kitajskih tekmecev in njihovo sposobnostjo, da nova električna vozila razvijejo v samo dveh letih, kar je dvakrat hitreje kot tradicionalni zahodni proizvajalci avtomobilov.

Vir: rtvslo.si (dostopano 15. oktober 2024)

Pripravila: Mojca Kosem Avsec, mag. inž. strojn.,
inf. spec. za področji strojništva in proizvodnje

Evropska vesoljska agencija v kratkem načrtuje izstrelitev plovila Hera, ki bo potovalo do asteroida Dimorfos, v katerega je pred dvema letoma namerno trčilo Nasino plovilo Dart. T. i. kinetični izstrelek so septembra 2022 v Nasi usmerili v manjšega dvojčka asteroidnega para Dimorfos/Didimos. Hera bo v vesolje poletela na falconu 9, raketi podjetja SpaceX.

Zemlja in asteroidi trkajo ves čas, a večinoma gre za manjše skale. Glavni vir večine asteroidov na našem koncu osončja je asteroidni pas med Marsom in Jupitrom, kjer je več kot milijon asteroidov s premerom, večjim od enega kilometra, ter ogromno manjših. Jupiter s svojo gravitacijo občasno potisne kakšen asteroid proti notranjemu delu osončja, nevarnost pa prihaja tudi iz bolj oddaljenih delov osončja.

Seznam potencialno nevarnih asteroidov v naslednjih 100 letih izračunavajo in posodabljajo v centru za študije zemlji bližnjih teles, ki deluje pod okriljem Nase. Pri iskanju nevarnih asteroidov si pomagajo tudi z metodami strojnega učenja. Morebitni trk asteroida z Zemljo bi lahko preprečili s spremembo orbite nebesnega telesa, bodisi z jedrsko bombo, laserji, gravitacijskimi vlačilci in tudi z že omenjenimi kinetičnimi izstrelki.

Vir: delo.si (Japelj Jure, Naslednji korak planetarne obrambe, Delo, 3. oktober 2024, str. 15)

Pripravila: Mojca Kosem Avsec, mag. inž. strojn.,
inf. spec. za področji strojništva in proizvodnje

Podjetju SpaceX je uspel neverjetni podvig, saj se je del rakete Starship, t. i. Super Heavy, natančno vrnil na izstrelišče v Chici (Teksas, ZDA), kjer so ga v zraku ujele mehanične roke, poimenovane Mechazilla. Manever je bil tvegan, saj česa takšnega ni poskusil še nihče, in če bi raketa zgrešila tarčo ali pa priletela prehitro, bi povzročila obsežno uničenje.

Vesoljsko plovilo Starship je imelo ob vrnitvi iz vesolja nekaj težav. Na višini okoli 60 kilometrov je vročina prebila toplotni ščit in začela najedati zakrilca, s katerimi se vesoljsko plovilo stabilizira in usmerja. Starship je kljub temu nadzorovano prispel do tal, se preusmeril v navpični položaj in “pristal” na vodni gladini. Sledila je eksplozija, pri čemer ni jasno, ali je bila nenačrtovana – ali pa se je sprožil sistem za samouničenje.

Ti testi so uvod v ambiciozne načrte odprave na Luno, saj je Starship uradni Nasin pristajalnik v programu Artemis.

Vir: rtvslo.si (dostopano 14. oktober 2024)

Pripravila: Mojca Kosem Avsec, mag. inž. strojn.,
inf. spec. za področji strojništva in proizvodnje

Z razvojem umetne inteligence (UI) se soočamo z izjemnimi priložnostmi, pa tudi z resnimi izzivi. Letos sta Nobelovo nagrado za fiziko prejela John Hopfield in Geoffrey Hinton za svoja temeljna odkritja na področju strojnega učenja, ki so omogočila razvoj umetnih nevronskih mrež. Te mreže, ki delujejo podobno kot človeški možgani, so ključne za razumevanje, kako računalniki obdelujejo in analizirajo podatke. Hopfield je razvijal metode, ki omogočajo shranjevanje in rekonstruiranje vzorcev, medtem ko je Hinton pionir v avtonomnem prepoznavanju značilnosti v podatkih. Njuno delo je temelj sodobnih aplikacij UI, vključno s prepoznavanjem slik in naravnim jezikom.

Dr. Sašo Džeroski, vodja Odseka za tehnologije znanja na institutu Jožef Stefan (IJS), poudarja, da je to priznanje pomembno za razumevanje vpliva UI na različne znanstvene discipline, od fizike do medicine. Kljub tem dosežkom pa Hinton izraža globoke skrbi glede hitrega razvoja umetne inteligence, saj opozarja, da tehnologija, ki jo je pomagal razviti, predstavlja eksistenčno grožnjo za človeštvo, saj bi lahko UI sčasoma prevzela nadzor nad človeškimi odločitvami.

Dr. Marko Grobelnik, sodelavec pri Laboratoriju za umetno inteligenco na IJS, se strinja, da so koristi UI ogromne, vendar so nevarnosti prav tako velike. Nagrada je presenetljiva, saj ni neposredno povezana s fiziko, temveč ima širok vpliv na različne znanstvene discipline, vključno z biologijo in medicino. Umetna inteligenca lahko vpliva na vse vidike našega življenja, od zdravstva do komunikacij, kar prinaša večjo odgovornost. Džeroski opozarja, da je ključno, kako bomo umetno inteligenco uporabljali, kar je povezano z našimi etičnimi in moralnimi standardi.

Ena večjih pomanjkljivosti UI je njena nerazložljivost; pogosto ne moremo povsem razumeti, kako AI pride do svojih zaključkov in zato postavlja dodatne izzive pri zaupanju v tehnologijo. Raziskovalci se trudijo razviti varovalke, ki bi preprečile neetično uporabo UI, vendar je to kompleksen izziv. Umetna inteligenca ima potencial, da revolucionira naša življenja, a hkrati moramo biti previdni pri njenem razvoju in uporabi. Kljub prebojem, ki jih umetna inteligenca prinaša, ostaja ključno vprašanje: kako bomo ravnali s tehnologijo, ki bi lahko presegla naše sposobnosti? V prihodnje bo pomembno, da se osredotočimo na etične smernice in varovalke, ki bodo zagotovile, da bo UI koristna za človeštvo in ne grožnja.

Podelitev Nobelovih nagrad bo potekala 10. decembra v Oslu in Stockholmu.

Več o tem: delo.si in delo.si

Pripravila: Sonja Zagorc Kontić, univ. dipl. inž. el.,
inf. spec. za področje elektrotehnike in računalništva

V Avstraliji načrtujejo izgradnjo največjega solarnega in baterijskega parka na svetu. Avstralska družba Sun Cable bo zgradila sončne elektrarne na 12.400 hektarjih v bližini mesta Elliot in nato dostavljala električno energijo v Darwin. V bližini Elliota bodo v prvi fazi postavili do deset gigavatov sončnih elektrarn in baterijske hranilnike s štirimi gigavati moči. V naslednji fazi naj bi zgradili tudi podmorski kabel za izvoz nizkocenovne vetrne in sončne energije v Singapur (4.300 kilometrov).

V naslednji fazi bodo predvidoma dodali tudi naložbo v vetrna polja, ker bodo tako potrebovali manj baterijskih hranilnikov.

Naložbo v obnovljive vire energije vodijo zasebni investitorji, na tak način proizvedena elektrika naj bi bila po ocenah ministrice za okolje Tanye Plibersek bistveno cenejša od jedrske energije, ki jo zaradi visokih stroškov in tveganj praviloma financirajo državni proračuni.

Vir: finance.si (dostopano 5. november 2024)

Pripravila: Mojca Kosem Avsec, mag. inž. strojn.,
inf. spec. za področji strojništva in proizvodnje

Natančen nadzor nad celicami v globokih tkivih ostaja velik izziv. Ultrazvok predstavlja obetavno rešitev za in vivo terapevtske aplikacije, saj omogoča neinvazivno stimulacijo celic z visoko prostorsko in časovno natančnostjo.

Regulacija celic v globokem tkivu na daljavo ostaja pomemben izziv. Nizkointenzivni impulzni ultrazvok ponuja obljube za in vivo terapije zaradi svoje neinvazivne narave in natančnega nadzora. Ta študija uporablja pulzni ultrazvok za nadzor dotoka kalcija v celice sesalcev in razvija terapevtsko celično napravo, ki se odziva na akustično stimulacijo v globokem tkivu brez prekomerne ekspresije kalcijevih kanalov ali plinskih veziklov. Parametri impulznega ultrazvoka so določeni za induciranje dotoka kalcija v celice HEK293. Poleg tega so celice zasnovane tako, da izražajo zasnovan transkripcijski faktor, ki se odziva na kalcij in nadzoruje izražanje izbranega terapevtskega gena, kar predstavlja terapevtsko celično napravo. Funkcionalnost konstruiranega sonogenetskega sistema je prikazana in vivo pri miših, kjer implantirana protivnetna celična naprava, ki proizvaja citokine, učinkovito lajša akutni kolitis, kot je razvidno iz izboljšane morfologije debelega črevesa in histopatologije. Ta pristop zagotavlja močno orodje za natančen, lokaliziran nadzor inženirskih celic v globokem tkivu, ki prikazuje njegov potencial za ciljno terapevtsko dostavo.

Vir: Kemijski inštitut, 29. avgust 2024

Več o tem: nature.com

Pripravila: dr. Tjaša Urbič, univ. dipl. kem.,
inf. spec. za področje kemije in naravoslovja

Pred kratkim smo v naši knjižnici pridobili revijo Jazbina, ki je zdaj del naše knjižnične zbirke. Bralcem, poleg aktualnih številk, lahko ponudimo tudi celoten lanski letnik. Ta edina slovenska tiskana revija se osredotoča na videoigre, retro računalništvo in pop kulturo, izhaja šestkrat letno in prinaša vsebine, ki nagovarjajo širok spekter bralcev, od dolgoletnih entuziastov do novincev v svetu digitalne zabave.

V Jazbini se poglobijo v tematike, ki oblikujejo sodobno igričarsko kulturo, kar omogoča bralcem boljše razumevanje in raziskovanje videoiger ter zgodovine računalništva. V reviji najdete širok spekter vsebin, vključno z recenzijami najnovejših iger, analizo klasičnih naslovov, intervjuji z ustvarjalci iger in raziskovalnimi članki o vplivu sodobnih medijev na družbo.

Z izjemno grafično podobo revija prispeva k celoviti bralni izkušnji, saj slikovito oblikovanje in kakovostne fotografije povečujejo privlačnost vsebine. Uspešno povezuje ljubitelje videoiger in retro računalništva, saj bralci aktivno sodelujejo, kar ustvarja občutek skupnosti med tistimi, ki delijo podobne interese. Za vse, ki vas zanimajo videoigre, retro računalništvo ali pop kultura, je ta revija izjemna izbira. S svojimi edinstvenimi vsebinami in profesionalno izvedbo ponuja dragoceno branje, ki navduši tako izkušene igralce kot tudi novejše generacije. Priporočamo, da jo vključite v svoj bralni seznam in odkrijete bogastvo ter raznolikost, ki ju nudi svet videoiger in zabave.

Več o tem: Založba Jazbina

Pripravila: Sonja Zagorc Kontić, univ. dipl. inž. el.,
inf. spec. za področje elektrotehnike in računalništva

Namen WIPO nagrade za inovatorje je priznanje raziskovalcem slovenskih javnih raziskovalnih organizacij, ki s patentnim varstvom izumov prispevajo k razvoju in blagostanju slovenskega gospodarstva ter družbe. Prestižni družbi preteklih nagrajencev se je letos pridružil doc. dr. Gregor Primc, soustanovitelj odcepljenega podjetja Plasmadis d. o. o. Podjetje trguje s senzorji za plinsko plazmo in ponuja storitve za načrtovanje plazemskih reaktorjev.

WIPO nagrada za podjetja pa želi spodbujati slovenska podjetja k še bolj sistematični rabi sistema intelektualne lastnine, sodelovanju z javnimi raziskovalnimi organizacijami ter metodični uporabi intelektualne lastnine pri svojem poslovanju. Letos je priznanje prejelo podjetje HIDRIA, ki je v zadnjem desetletju lansiralo več svetovno priznanih izdelkov, varovanih s pravicami intelektualne lastnine in pridobilo številne patente na več ciljnih tržiščih.

Vir: Urad Republike Slovenije za intelektualno lastnino (dostopano 16. oktober 2024)

Pripravila: Mojca Kosem Avsec, mag. inž. strojn.,
inf. spec. za področji strojništva in proizvodnje

Na ljubljanski Fakulteti za strojništvo so skupaj s kolegi iz Univerze v Coimbri ter v sodelovanju z inštitutom Jožef Stefan dokazali, da je mogoče učinkovitost pretvorbe svetlobe v zvok v materialu znatno izboljšati in nadzorovati. To izboljšanje je doseženo s prilagajanjem treh ključnih dejavnikov: (1) časovnega trajanja laserske svetlobe, uporabljene za vzbujanje materiala, (2) geometrije fotoakustičnega vira in (3) narave materiala, ki absorbira svetlobo. Namen študije je izboljšati učinkovitost in targetiranje medicinskih terapij z ultrazvokom, ki vključujejo prehajanje makromolekul skozi tkiva in pripravo tumorjev za terapijo.Rezultati so objavljeni v reviji Nano Energy (IF= 16.8).

Raziskovalci laboratorija LASTEH in IJS so ob tem razvili dvostopenjski protokol, ki vključuje razpršitev nanoplasti grafena, kar ustvari visoko vpojni kompozit na prožnem substratu. Takšen kompozit kaže razmeroma visoko optično absorpcijo in dobro homogenost tudi pri zmanjšanju debeline pod 10 µm, kar predstavlja prednost pri izdelavi fotoakustičnih pretvornikov. Ključna prednost uporabe grafena je predvsem njegova dobra stabilnost v različnih topilih, brez potrebe po posebni predpripravi površine ter možnost in situ dekoracije grafena z zlatimi nanodelci brez uporabe dodatnih reducentov. Slovenski raziskovalci so inovativen protokol uspešno patentirali in pridobili evropski patent z enotnim učinkom.

Vir: fs.uni-lj.si (dostopano 14. oktober 2024)

Pripravila: Mojca Kosem Avsec, mag. inž. strojn.,
inf. spec. za področji strojništva in proizvodnje

Raziskovalna skupina Laboratorija za hlajenje in daljinsko energetiko Fakultete za strojništvo Univerze v Ljubljani je, pod vodstvom prof. dr. Andreja Kitanovskega, na razpisu Horizon Europe – The European Innovation Council (EIC) 2023 pridobila financiranje projekta MAGCCINE, v sklopu katerega bodo skupaj s partnerji razvili inovativno tehnologijo hlajenja cepiv.

Vsako leto zaradi pomanjkljive dostopnosti cepiv umre 1,5 milijona ljudi. Paradoksalno pa se kar 50 % proizvedenih cepiv zavrže izključno zaradi neustreznega ohranjanja primerne temperature med transportom od proizvajalca do končnega uporabnika. Trenutno se dostava cepiv sooča s tremi velikimi izzivi: (1) s strogimi omejitvami letalskega prevoza zaradi nevarnosti uporabljenih hladiv, (2) z visoko energijsko rabo hladilnih naprav za shranjevanje cepiv in (3) z velikim vplivom določenih hladiv na okolje. Z razvojem in optimizacijo prototipa magnetokalorične hladilne naprave, ki bo vzdrževal temperaturo cepiva med 2 in 8 °C, se bodo bistveno zmanjšale izgube cepiv ter izboljšala njihovo dostopnost po vsem svetu.

Vir: fs.uni-lj.si (dostopano 14. oktober 2024)

Pripravila: Mojca Kosem Avsec, mag. inž. strojn.,
inf. spec. za področji strojništva in proizvodnje

V zadnjem desetletju se vse več govori o odprti znanosti, katere cilj je raziskovalcem in širši javnosti zagotoviti dostop do raziskovalnih podatkov po načelih FAIR ter poenostaviti njihovo ponovno uporabo. V okviru projekta SPOZNAJ je zato nastal prvi priročnik o odprti znanosti z naslovom SPOZNAJ »FAIR«, Priročnik o odprti znanosti v Sloveniji.

Priročnik odpira temeljna vprašanja, povezana z uresničevanjem odprte znanosti, in prikazuje obstoječe rešitve ter možnosti njenega razvoja. Nastal je v sodelovanju predstavnic in predstavnikov različnih raziskovalnih organizacij, ki so vključene v projekt SPOZNAJ.

Po besedah urednice, dr. Sonje Bezjak, je namen priročnika različnim akterkam in akterjem s širokega polja znanstvenih disciplin v slovenskem jeziku predstaviti temeljne pojme o odprti znanosti ter jim približati raziskovalno infrastrukturo in storitve, ki v slovenskem okolju služijo odprti znanosti in se hkrati neločljivo povezujejo z evropskim ter s širšim mednarodnim raziskovalnim prostorom.

Priročnik je namenjen raziskovalcem na različnih stopnjah znanstvene kariere, financerjem raziskav, vodstvom raziskovalnih organizacij, knjižnicam, podatkovnim strokovnjakom v različnih vlogah, repozitorijem publikacij in podatkov, založnikom in uredništvom znanstvenih revij, občanskim raziskovalcem in drugim, ki delujejo na področju znanosti ali pa se zanimajo za znanstvene izsledke in procese, v katerih ti nastajajo.

Cilj je, da v priročniku prepoznajo priložnosti za prispevek k odprti znanosti, se seznanijo z odgovornostmi in najdejo informacije o tem, kje lahko poiščejo podporo ali komu lahko podporo ponudijo in na kakšne načine. Avtorice in avtorji priročnika upajo, da bo bralkam in bralcem v pomoč pri razvoju kulture odprtega deljenja različnih znanstvenih rezultatov, financiranih z javnimi sredstvi.

Priročnik je vsem zainteresiranim v celoti dostopen v digitalni obliki, novembra bo dostopen tudi v tiskani obliki.

• PDF: https://doi.org/10.26493/978-961-293-328-9
• HTML:  https://www.hippocampus.si/ISBN/978-961-293-329-6/index.html

Pripravili: Petra Kregar, IPPR (PR podpora) in Magdalena Gapsa, mag. slov. filol., inf. spec. za raziskovalne podatke

Projekt »SPOZNAJ – Podpora pri uvajanju načel odprte znanosti v Sloveniji« sofinancirata Republika Slovenija, Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in inovacije in Evropska unija – NextGenerationEU prek nacionalnega Načrta za okrevanje in odpornost.

Znanstveniki Univerze Cornell so ugotovili, da utekočinjeni zemeljski plin pušča odtis toplogrednih plinov, ki je 33 % slabši od premoga. Pri tem izračunu so upoštevali tako predelavo kot tudi pošiljanje.

Zemeljski plin in plin iz skrilavca sta slaba za podnebje, vendar je utekočinjeni zemeljski plin še veliko slabši, saj je narejen iz plina iz skrilavca in ga je za njegovo izdelavo potrebno ohladiti do tekoče faze in nato transportirati na trg v velikih tankerjih, kar zahteva veliko energije.

Vir: Univerza Cornell, 3. oktober 2024

Več o tem: news.cornell.edu

Pripravila: dr. Tjaša Urbič, univ. dipl. kem.,
inf. spec. za področje kemije in naravoslovja 

Ljudje so v 130.000 letih povzročili, da je izumrlo več sto vrst ptic, kar je privedlo do znatnega zmanjšanja funkcionalne raznolikosti ptic (merilo obsega različnih vlog in funkcij, ki jih ptice opravljajo v okolju) in povzročilo izgubo približno 3 milijarde let edinstvene evolucijske zgodovine.

Samo število izumrlih vrst ptic je seveda velik del krize izumrtja, vendar se moramo osredotočiti tudi na to, da ima vsaka vrsta svojo vlogo in funkcijo v okolju in zato tudi zelo pomembno vlogo v samem ekosistemu. Nekatere ptice na primer zatirajo škodljivce tako, da jedo žuželke, mrhovinarke reciklirajo mrhovino, druge jedo sadje in raznašajo semena, kar omogoča več rastlinam in drevesom, da rastejo, nekatere, na primer kolibriji, pa so zelo pomembni opraševalci. Ko te vrste izumrejo, z njimi umre tudi pomembna vloga, ki jo imajo.

Vir: Univerza Birmingham, 3. oktober 2024

Več o tem: birmingham.ac.uk

Pripravila: dr. Tjaša Urbič, univ. dipl. kem.,
inf. spec. za področje kemije in naravoslovja

Comamonadacae je družina bakterij, ki pogosto rastejo na plastiki v vodi. Raziskovalci so z novo študijo odkrili, da lahko bakterija iz te družine razgradi plastiko in jo na koncu uporabi za hrano.

Identificirali so tudi encim, ki ga bakterija uporablja za razgradnjo. To odkritje odpira nove možnosti za razvoj inženirskih rešitev na osnovi bakterij za pomoč pri čiščenju plastičnih odpadkov, ki bi jih drugače težko odstranili. Na univerzi Northwestern so odkrili postopek, kako celice bakterije Comamonas razgrajujejo plastiko. Najprej prežvečijo plastiko na majhne koščke, imenovane nanoplastika. Nato izločijo poseben encim, ki plastiko še bolj razgradi. Na koncu bakterije obroče ogljikovih atomov iz plastike uporabijo kot vir hrane.

Vir: Univerza Wuhan, 22. maj 2024

Več o tem: onlinelibrary.wiley.com

Pripravila: dr. Tjaša Urbič, univ. dipl. kem.,
inf. spec. za področje kemije in naravoslovja

Mali modularni reaktorji (SMR) predstavljajo novo smer v svetu jedrske energije, saj omogočajo prilagodljivo in učinkovito proizvodnjo električne energije. Kot že ime pove, gre za dve bistveni lastnosti: »mali« pomeni, da gre za proizvodne enote manjših moči, »modularni« pa, da je čim več komponent izdelanih v tovarnah in se na lokaciji sestavijo v celoto. SMR so kompaktne enote, katerih moč običajno ne presega 300 MW. Reaktorji so zasnovani tako, da zagotavljajo visoko stopnjo varnosti in fleksibilnost pri povezovanju z obnovljivimi viri energije, kar prispeva k znižanju emisij. Manjša velikost reaktorjev omogoča nižje začetne investicije, kar je še posebej privlačno za oddaljena območja, kjer velika jedrska infrastruktura ni izvedljiva. Med najbolj obetavnimi tehnologijami so tlačnovodni in vrelovodni reaktorji, ki temeljijo na znanih konceptih, pa tudi napredni sistemi, kot so reaktorji na staljeno sol.

Danes obstajajo majhni jedrski reaktorji z močjo le nekaj 10 MW, ki se uporabljajo v vojaških mornaricah, kjer pluje več kot 160 ladij in podmornic, opremljenih s temi reaktorji. Ti reaktorji so veliko manjši od tistih na kopnem, kar velja še posebej za jedrske podmornice, ki so skoraj miniaturne v primerjavi s klasičnimi elektrarnami. Zasnovani so z odličnim razmerjem med težo in močjo, kar omogoča dolgo obratovanje brez menjave goriva in visoko strateško uporabnost, medtem ko morajo ostati tudi izredno tihi, da se izognejo odkritju. Ekonomika teh reaktorjev ni ključna, saj se mornarice velikih velesil ne obremenjujejo s stroški.

Trenutno je edina komercialno obratujoča SMR ruski Akademik Lomonosov, plavajoča jedrska elektrarna z močjo 32 MW. Kljub temu se po svetu razvija več kot 90 različnih zasnov, kar kaže na potencial te tehnologije.

SMR prinašajo obetavne možnosti za inovacije v jedrski energiji, z obljubo manjšega tveganja in hitrejše gradnje. Izzivi so slabši ekonomski kazalniki in dolgi regulativni postopki, ki ovirajo njihovo široko sprejetje. Da bi SMR postali ključni del trajnostne energetske infrastrukture, bodo morali premagati te ovire in dokazati svoje prednosti v praksi.

Vir: jek2.si in jedrska.si

Pripravila: Sonja Zagorc Kontić, univ. dipl. inž. el.,
inf. spec. za področje elektrotehnike in računalništva

Na Univerzi v Ljubljani so 3. oktobra 2024 že tretjič podelili Nagrade in pohvale dr. Uroša Seljaka za najboljše znanstvene članke študentk in študentov prve in druge stopnje študija v Sloveniji. Nagrade so podelili donator dr. Uroš Seljak, Univerza v Ljubljani in Ameriško-slovenska izobraževalna fundacija (ASEF).

Nagrado dr. Uroša Seljaka so letos prejeli Manca Lunder z Zdravstvene fakultete Univerze v Ljubljani za članek z naslovom Cold atmospheric plasma for surface disinfection: a promising weapon against deleterius meticillinresistant Staphylococcus aureus biofilms (mentor. izr. prof. dr. Rok Fink), Jer Pelhan s Fakultete za računalništvo in informatiko Univerze v Ljubljani za članek z naslovom DAVE – A Detect-and-Verify Paradigm for Low-Shot Counting (mentor dr. Matej Kristan) in Zala Korenjak z Instituta “Jožef Stefan” za članek z naslovom Smectic and Soap Bubble Optofluidic Lasers (mentor doc. dr. Matjaž Humar).

Pohvale so prejeli Marta Leban s Fakultete za farmacijo Univerze v Ljubljani za članek z naslovom Determination of linearized pDNA template in mRNA production process using HPLC (mentor doc. dr. Jurij Trontelj), Ema Mlinar s Fakultete za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani za članek Determining cosmological growth parameter for stellar-mass black hole (mentor prof. dr, Tomaž Zwitter), Anja Neža Šmid z Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani za članek z naslovom Effects of Oral Iron Supplementation on Blood Iron Status in Athletes: A Systematic Review, Meta‑Analysis and Meta‑Regression of Randomized Controlled Trials (mentorica dr. Petra Golja), in Valentin Vogrinčič z Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani za članek z naslovom Phytosulfokine alpha enhances regeneration of transformed and untransformed protoplasts of Brassica oleracea (mentorica izr. prof. dr. Jana Murovec).

Nobelova nagrada za kemijo je bila podeljena za razrešitev kode napovedovanja strukture beljakovin.

Davidu Bakerju je uspel skoraj nemogoč podvig izdelave povsem novih vrst beljakovin. Demis Hassabis in John Jumper pa sta razvila model s pomočjo umetne inteligence za rešitev 50 let starega problema: napovedovanje kompleksnih struktur proteinov. Ta odkritja imajo ogromen potencial.

Nobelova nagrada za fiziko je bila podeljena temeljna za odkritja in izume, ki omogočajo strojno učenje z umetnimi nevronskimi mrežami.

Strojno učenje je že dolgo pomembno za raziskave, vključno z razvrščanjem in analizo ogromnih količin podatkov. John Hopfield in Geoffrey Hinton sta uporabila orodja iz fizike za konstruiranje metod, ki so pomagale postaviti temelje za današnje zmogljivo strojno učenje. Strojno učenje, ki temelji na umetnih nevronskih mrežah, trenutno spreminja znanost, tehniko in vsakdanje življenje.

Nobelova nagrada za medicino je bila podeljena za odkritje mikro RNK.

Victor Ambros in Gary Ruvkun sta odkrila mikroRNK, nov razred drobnih molekul RNK, ki igrajo ključno vlogo pri regulaciji genov. Njihovo prelomno odkritje pri majhnem črvu C. elegans je razkrilo popolnoma nov princip regulacije genov. Izkazalo se je, da je to bistveno za večcelične organizme, vključno s človekom. Ugotovila sta, da so mikroRNK bistvenega pomembna za razvoj in delovanje organizmov.