#Bilten CTK – november 2025

Nove študije so pokazale, da cvetni prah, ki ga naberejo čebele, vsebuje bakterije, ki proizvajajo protimikrobne snovi in ščitijo panj pred boleznimi.

Znanstveniki so odkrili, da je cvetni prah skriti vir naravnega zdravila za čebele. Simbiotske bakterije, imenovane Streptomyces, proizvajajo protimikrobne spojine, ki se borijo proti smrtonosnim čebeljim in rastlinskim patogenim organizmom. Čebele te bakterije zbirajo skupaj s cvetnim prahom in jih shranjujejo v panjih, s čimer ustvarjajo naravni obrambni sistem. To bi lahko vodilo do novih, trajnostnih načinov zaščite opraševalcev in pridelkov.

Vir: Frontiers in Microbiology, 30. september 2025

Več o tem: Claire Reichardt, David Estes, Caitlin M. Carlson, Cameron R. Currie, Daniel S. May. Endophytic Streptomyces from honeybee hives inhibit plant and honeybee pathogens. Frontiers in Microbiology, 2025; 16 DOI: 10.3389/fmicb.2025.1644842

Pripravila: dr. Tjaša Urbič, univ. dipl. kem.,
inf. spec. za področje kemije in naravoslovja

V vzorcih, namenjenih na Zemljo, morda obstajajo dokazi, da je na Marsu bilo nekoč mikrobno življenje.

Podatki z roverja Perseverance so pokazali, da je bilo v kraterju, imenovanem Jezero, nekoč mirno jezero, ki je za seboj pustilo blatne kamnine, bogate z organsko vezanimi minerali. Prisotnost gomoljev železovega fosfata in železovega sulfida nakazuje na procese, ki spominjajo na mikrobno aktivnost na Zemlji. Znanstveniki opozarjajo, da lahko le zemeljski laboratoriji potrdijo njihov pravi izvor, vendar zbrani vzorci morda vsebujejo doslej najmočnejši dokaz o starodavnem življenju na Marsu.

Vir: Frontiers, 1. oktober 2025

Več o tem: imperial.ac.uk

Pripravila: dr. Tjaša Urbič, univ. dipl. kem.,
inf. spec. za področje kemije in naravoslovja

Tisočletja so astronomi mislili, da je Uran le oddaljena zvezda. Šele konec 18. stoletja je bil Uran splošno sprejet kot planet. Do danes ta modri svet z obroči spodkopava pričakovanja znanstvenikov, vendar nove raziskave Nase pomagajo razvozlavati nekatere njegove skrivnosti.

Uran je desetletja begal znanstvenike, ker se je zdelo, da nima notranje toplote. Zdaj novo računalniško modeliranje kaže, da planet dejansko oddaja več energije, kot je prejema od Sonca. Ta subtilna toplota nakazuje, da je Uranova zgodba bolj zapletena, kot smo mislili prej, in ponuja nove namige o njegovi burni preteklosti in o eksoplanetih podobne velikosti.

Vir: NASA Science, 1. oktober 2025

Več o tem: agupubs.onlinelibrary.wiley.com

Pripravila: dr. Tjaša Urbič, univ. dipl. kem.,
inf. spec. za področje kemije in naravoslovja

V belgijskem startupu Solhyd so razvili vodikove module do faze, ki omogoča zagon komercialne uporabe.

V podjetju so razvili module za pridobivanje vodika, ki jih namestijo pod fotovoltaične panele. S tem so razvili sistem, ki ne potrebuje dodatnega vira napajanja za proizvodnjo vodika. Vodikovi moduli tudi ne potrebujejo vodnega vira, ker sesajo vodne hlape neposredno iz zraka. Zato je mogoče ta sistem namestiti kjerkoli, tudi tam, kjer ni daljnovodov niti vodnih virov. Proizvedeni vodik je mogoče zajemati na drugem koncu modula, kjer ga je mogoče napeljati neposredno v vodikovod ali pa ga stisniti oziroma utekočiniti in spraviti v primerne hranilnike.

Za izum so tudi vložili patentno prijavo pri WIPO, številka WO2023222813A3.

Vir: Finance, ESPACENET

Pripravila: Mojca Kosem Avsec, mag. inž. str.,
inf. spec. za področji strojništva in proizvodnje

Finska se pripravlja na dejanski zagon prvega trajnega podzemnega odlagališča visoko radioaktivnih odpadkov na svetu.

Na nekoč raziskovalnem območju že od leta 2004 potekajo dela na globini približno 400 metrov. Izrabljeno jedrsko gorivo, kar 6500 ton urana, bo najprej pakirano v bakrene in litoželezne posode, ki bodo nato napolnjene z argonom in dobro zatesnjene. Posode bodo s pomočjo specializiranega dvigala spustili 430 metrov globoko v kristalinsko podlago, kjer jih bodo prenesli v 8 metrov globoke odlagalne tunele, obdane z bentonitno glino, namenjene trajnemu odlaganju.

Vir: POWER MAGAZINE

Pripravila: Mojca Kosem Avsec, mag. inž. str.,
inf. spec. za področji strojništva in proizvodnje

Domača avtomobilska industrija v Evropi je v zadnjem obdobju v zelo slabem položaju, že od začetka leta se vrstijo odpuščanja in zapiranja tovarn (tovarna Nissan v Barceloni, Audi v Bruslju, skupina Volkswagen občasno ustavlja več svojih tovarn, prav tako Stellantis, Ford bo odpuščal v Nemčiji).

V velikem delu so težave povezane s slabo prodajo evropskih avtomobilov na Kitajskem, zdaj pa se ta trend prenaša tudi na staro celino. Tudi tukaj namreč proizvodnja avtomobilov kitajskih podjetij, namenjenih evropskim kupcem, narašča. Kitajske avtomobilske znamke bodo čez tri leta proizvedle že šest odstotkov vseh avtov v Evropi, kažejo raziskave. To številko naj bi dosegli do leta 2028, torej čez tri leta, ko bodo polno obratovale vse napovedane tovarne (BYD, Chery, Leapmotor).

Vir: Finance

Pripravila: : Mojca Kosem Avsec, mag. inž. str.,
inf. spec. za področji strojništva in proizvodnje

OpenAI je oktobra 2025 predstavil ChatGPT Atlas, nov spletni brskalnik, ki združuje klasično brskanje z inteligentnim klepetalnim pomočnikom. Namen Atlasa je poenostaviti iskanje informacij in omogočiti uporabniku, da z umetno inteligenco sodeluje neposredno znotraj spletnih vsebin. Ob zagonu je na voljo za macOS, sledile pa bodo različice za Windows, iOS in Android.

Brskalnik temelji na jezikovnem modelu ChatGPT in uvaja nov pristop – uporabnik lahko v tako imenovanem “sidecar” vmesniku klepeta o vsebini, ki jo ima odprto na zaslonu. Sistem razume kontekst strani, izlušči bistvene informacije in ponudi dodatna pojasnila ali povezave, brez potrebe po kopiranju besedila v ločeno okno.

Za zahtevnejše uporabnike je namenjen način “agent mode”, ki omogoča avtomatizacijo osnovnih spletnih opravil, kot so iskanje podatkov, preverjanje virov, izpolnjevanje obrazcev in zbiranje rezultatov. To funkcionalnost bo OpenAI najprej ponudil naročnikom storitev ChatGPT Plus, Pro in Business.

Atlas s tem odpira nova področja uporabe umetne inteligence v raziskovanju in inženirstvu – od hitrega dostopa do tehnične dokumentacije in znanstvenih člankov do avtomatiziranega iskanja podatkov o materialih, standardih ali patentih. Hkrati pa se pojavljajo vprašanja o zanesljivosti, sledljivosti virov in varovanju zasebnosti pri tovrstnih orodjih.

ChatGPT Atlas tako napoveduje prihodnost, kjer spletno brskanje postane aktivno sodelovanje med človekom in umetno inteligenco, ne le iskanje po ključnih besedah.

Vir:

1. https://openai.com/index/introducing-chatgpt-atlas/
2. https://techcrunch.com/2025/10/21/openai-launches-an-ai-powered-browser-chatgpt-atlas/

Pripravila: Sonja Zagorc Kontić, univ. dipl. inž. el.,
inf. spec. za področje elektrotehnike in računalništva

Znanstveniki so odkrili nov biološki proces, ki so ga poimenovali interstaza. Ta proces omogoča celicam, da vzdržujejo ravnovesje beljakovin, ki so si funkcionalno podobne, tako da se te beljakovine združijo z lastnimi sporočilnimi molekulami, imenovanimi mRNA.

V celicah mora biti količina posameznih beljakovin natančno uravnana, da ostanejo v območju, ki je potrebno za zdravo delovanje. To je še posebej pomembno za beljakovine, ki se združujejo v tekočih kapljicah, imenovanih kondenzati. Te beljakovine imajo prožne dele, ki nimajo stalne tridimenzionalne oblike, zato lahko hkrati vzpostavljajo veliko medsebojnih povezav. Če se teh beljakovin nabere preveč, lahko tvorijo škodljive grudice. Beljakovine s podobnimi prožnimi deli se pogosto združijo skupaj, zato je njihovo ravnovesje skupni izziv za celico.

Vir: Kemijski inštitut, 24. september 2025

Več o tem: nature.com

Pripravila: dr. Tjaša Urbič, univ. dipl. kem.,
inf. spec. za področje kemije in naravoslovja

Proizvodnja etanola z visokim izkoristkom s termokatalitsko hidrogenacijo CO2 nad katalizatorjem Cs/CuZnFe v reaktorju z neprekinjenim tokom.

Doseganje visokega izkoristka pri sintezi etanola iz CO₂ ostaja eden največjih izzivov trajnostne katalize zaradi termodinamskih in kinetičnih omejitev. V tej študiji, ki sta jo izvedla dr. Andrii Kostyniuk in dr. Blaž Likozar na Odseku za katalizo in reakcijsko inženirstvo Kemijskega inštituta, predstavljamo prebojen pristop k neposredni hidrogenaciji CO₂ v etanol z uporabo Cs-promoviranega CuZnFe katalizatorja v pretočnem reaktorju. Delo obravnava ključne omejitve selektivnosti in stabilnosti ter odpira nove možnosti za valorizacijo CO₂ v obnovljiva tekoča goriva.

Vir: Kemijski inštitut, 31. julij 2025

Več o tem: sciencedirect.com

Pripravila: dr. Tjaša Urbič, univ. dipl. kem.,
inf. spec. za področje kemije in naravoslovja

Revija Nature Reviews Physics je objavila pregledni članek z naslovom »Platforms for the realization and characterization of Tomonaga–Luttinger liquids«. V članku doc. dr. Martin Klanjšek z Odseka za fiziko trdne snovi Instituta “Jožef Stefan” skupaj z mednarodno skupino sodelavcev poda pregled fizikalnega področja, ki se je v zadnjih dveh desetletjih razvilo na podlagi teoretičnega koncepta Tomonaga-Luttingerjeve tekočine. Koncept opisuje fiziko interagirajočih kvantnih delcev v eni dimenziji, kjer je v primerjavi z običajnejšim primerom treh dimenzij vloga interakcij tako močna, da vodi do zelo nenavadnega kolektivnega obnašanja, ki pa je povsem univerzalno, tako da velja enako za fermione, bozone in anyone. Članek prikaže, kako se je ta koncept izkazal za uspešnega pri opisu eksperimentalnih rezultatov v tako raznolikih sistemih, kot so organski prevodniki, ogljikove nanocevke, kvantne žice, topološka robna stanja v kvantnih spinskih Hallovih izolatorjih, Josephsonovi stiki, Bosejeve tekočine v nanokapilarah ter kvantne spinske verige in lestve.

Vir: Institut Jožef Stefan, 8. september 2025

Več o tem: nature.com

Pripravila: dr. Tjaša Urbič, univ. dipl. kem.,
inf. spec. za področje kemije in naravoslovja

Natančno zaznavanje nizkih koncentracij hlapnih organskih spojin predstavlja znaten napredek v bodočih medicinskih, varnostnih in okoljskih aplikacijah. V nedavno objavljenem članku v Nature Communications so doc. dr. Aleksander Matavž z Odseka za fiziko trdne snovi Instituta “Jožef Stefan” in sodelavci z belgijske univerze KU Leuven rešili izziv tako, da so v senzor plina uvedli kinetično selektivnost, ki je dosegljiva v nanoporoznih kristalih. Razviti senzorji zaznajo difuzijske lastnosti adsorbiranih plinov, ki se lahko razlikujejo za več velikostnih redov celo pri zelo podobnih spojinah. Posledično je mogoče z enim samim kinetičnim senzorjem natančno razločiti in kvantificirati pline pri izredno nizkih koncentracijah, tudi v mešanicah z visoko vlažnostjo, in s tem preseči zmogljivost najnaprednejšega komercialnega elektronskega nosu. Za posebno strukturo senzorja je bila vložena patentna prijava. Poleg aplikativnega in tržnega potenciala razvita metoda predstavljaja močno orodje za študij difuzije v tankih plasteh v širokem koncentracijskem in temperaturnem območju.

Vir: Institut Jožef Stefan, 24. september 2025

Več o tem: nature.com

Pripravila: dr. Tjaša Urbič, univ. dipl. kem.,
inf. spec. za področje kemije in naravoslovja

Globoki ponaredki (angl. deepfakes) so digitalno ustvarjene slike, videoposnetki ali zvoki, ki lahko zavajajo gledalce in poslušalce, saj posnemajo resnične osebe. Sodobni generativni modeli omogočajo ustvarjanje vsebin, ki so skoraj identične resničnim, kar odpira vrata za zlorabe v medijih, politiki in zasebnem življenju.

Na Fakulteti za elektrotehniko Univerze v Ljubljani razvijajo napredne metode za zaznavanje globokih ponaredkov. Projekt DeepFake DAD uporablja detektorje, ki prepoznajo nenavadne ali sumljive elemente, tudi če gre za nov tip globokega ponaredka. Njihov cilj je ustvariti orodja, ki bodo kos celo prihodnjim generativnim modelom, ki jih danes še ne poznamo. Ena od metod, ki so jo raziskovalci razvili, je  W-TDL (Window-Based Temporal Deepfake Localization). Ta omogoča natančno določitev, kje v videu se manipulacija pojavi, kar je uporabno pri subtilnih spremembah obraza ali zvoka.

Poleg globokih ponaredkov so nevarne tudi metode zlivanja obrazov (angl. morphing attacks), kjer dva obraza združijo v eno sliko, ki lahko ustreza več osebam na osebnih dokumentih.

Slovenski raziskovalci so razvili metodo SelfMAD, ki prepozna drobne neskladnosti in anomalije v zlitih obrazih, četudi so te spremembe za človeško oko komaj opazne. Raziskovalci na Fakulteti za elektrotehniko si prizadevajo razviti detektorje, ki bodo kos vsem oblikam manipulacij obrazov – od videa in zvoka do osebnih dokumentov – ter ostati korak pred hitro napredujočimi generativnimi metodami.

Vir:

1. Fakulteta za elektrotehniko Univerze v Ljubljani – https://fe.uni-lj.si/v-laboratoriju-za-strojno-inteligenco-v-boj-proti-globokim-ponaredkom/
2. Tapia, J. E. (2025). Single-morphing attack detection using few-shot learning. ScienceDirect. https://www.sciencedirect.com/science/article/pii/S0925231225007052

Pripravila: Sonja Zagorc Kontić, univ. dipl. inž. el.,
inf. spec. za področje elektrotehnike in računalništva

Slovenija stoji pred ključnimi odločitvami, ki bodo oblikovale njeno energetsko prihodnost. Na konferenci Energetika 2025 so strokovnjaki opozorili, da stabilen in zanesljiv elektroenergetski sistem ne nastane sam od sebe – zahteva usklajevanje tehnologij, prostora, regulativ in financ. V ospredju so bile razprave o umeščanju daljnovodov, hidroelektrarn in vetrnic, ki ostaja izziv, medtem ko kratkoročne rešitve, kot so sončne elektrarne in hranilniki energije, zagotavljajo nujno stabilnost sistema.

Direktor Elesa je izpostavil, da je umeščanje infrastrukturnih projektov v prostor zapleteno in časovno zahtevno, hkrati pa ključno za zagotavljanje zanesljive oskrbe. Strokovnjaki iz Gen energije in Hidroelektrarn na Spodnji Savi so dodali, da je politična podpora in jasen okvir odločilnega pomena, saj le premišljene odločitve omogočajo izvedbo večjih projektov, kot je JEK2, in povečanje lokalne energetske proizvodnje.

Ekonomski in geopolitični dejavniki dodatno vplivajo na energetski trg, zato je vlaganje v inovativne rešitve in uporaba domačih virov nujno. Za obvladovanje nestabilnosti obnovljivih virov bo potrebno vlaganje v višini več milijard evrov, pri čemer se izpostavlja pomen strateškega načrtovanja in usklajevanja z evropskimi regulativami.

Konferenca je pokazala, da slovenska energetika ni le tehnična naloga, ampak skupni izziv vseh deležnikov. Uspeh bo odvisen od premišljenih odločitev, inovativnih rešitev in sodelovanja – šele takrat bo prihodnost energetske oskrbe zanesljiva, učinkovita in odporna.

Vir:

1. https://www.delo.si/delov-poslovni-center/energetika/resitve-za-prihodnji-elektroenergetski-sistem
2. https://www.delo.si/delov-poslovni-center/energetika/konec-septembra-smo-bili-pri-elektriki-70-odstotno-uvozno-odvisni
3. https://www.delo.si/delov-poslovni-center/energetika/od-vizije-do-strategije-optimalnega-elektroenergetskega-sistema

Pripravila: Sonja Zagorc Kontić, univ. dipl. inž. el.,
inf. spec. za področje elektrotehnike in računalništva

Knjižnica CTK je svojo zbirko strokovnih virov nadgradila z dostopom do platforme Access Engineering, digitalne zbirke založbe McGraw-Hill, ki združuje strokovno preverjene inženirske vsebine s praktičnimi orodji za učenje in raziskovanje. Zbirka je namenjena študentom, raziskovalcem in strokovnjakom, registrirani uporabniki pa imajo brezplačen dostop do vsebin.

V zbirki so temeljni učbeniki in strokovni priročniki, kot so Perry’s Chemical Engineers’ Handbook, Marks’ Standard Handbook for Mechanical Engineers in Standard Handbook for Electrical Engineers. Poleg tega platforma ponuja interaktivne grafike, video razlage univerzitetnih predavateljev, Excel-predloge, kalkulatorje in prenosljive tabele za izračune, ki omogočajo neposredno povezovanje teorije s prakso. Uporabniki lahko gradiva označujejo, dodajajo zapiske in ustvarjajo osebne zbirke, kar povečuje uporabnost pri študiju in raziskovalnem delu.

Platforma pokriva širok spekter področij: računalništvo, računalniški inženiring, elektrotehniko, energetiko, strojništvo, gradbeništvo, materialno in industrijsko inženirstvo, okoljske znanosti ter kemijsko in industrijsko inženirstvo. Področji računalništva in elektrotehnike sta dobro pokriti z osnovnimi vsebinami, algoritmi, primeri kode, teoretičnimi razlagami in interaktivnimi prikazi, medtem ko energetika vključuje tako osnovne koncepte kot tudi naprednejše vsebine, povezane s trajnostnimi viri in interdisciplinarnimi pristopi.

Ključna prednost baze Access Engineering je kombinacija teoretičnih in praktičnih vsebin, ki omogočajo poglobljeno razumevanje in samostojno učenje. Platforma ne ponuja le besedil, ampak tudi konkretna orodja za analizo podatkov, reševanje problemov in vizualizacijo. Iskalnik omogoča napredno poizvedovanje po več nivojskih taksonomijah – med drugim po predmetih, področjih, enačbah in standardih – ter vključuje funkcijo samo dokončevanja in predlog sorodnih tem, kar izboljša dostopnost in učinkovitost iskanja.

Poleg kakovostne vsebine in uporabne funkcionalnosti je prednost tudi verodostojnost gradiva, saj gre za strokovno urejene in redno posodobljene publikacije priznanih avtorjev.

Access Engineering tako predstavlja celovito rešitev za podporo učenju, raziskovanju in praktični uporabi znanja. Vrednost zbirke je predvsem v tem, da povezuje teorijo z uporabnimi orodji in spodbuja aktivno ter poglobljeno razumevanje inženirskih vsebin, kar jo ločuje od klasičnih zbirk e-knjig in člankov.

Vir: accessengineeringlibrary.com

Pripravil/a: Sonja Zagorc Kontić, univ. dipl. inž. el.,
inf. spec. za področje elektrotehnike in računalništva

Prof. dr. Mitjan Kalin s Fakultete za strojništvo Univerze v Ljubljani je po dveh desetletjih prvi Evropejec, ki je prejel nagrado ASME Mayo D. Hersey.

Gre za najvišje akademsko priznanje na področju tribologije. Nagrada Mayo D. Hersey se podeljuje posamezniku kot priznanje za izjemne in stalne prispevke k napredku znanosti in inženirstva tribologije. Med drugim je prof. Kalin več kot desetletje tudi glavni urednik SCI revije Lubrication Science pri založbi Wiley ter ustanovitelj mednarodne serije konferenc Polytrib.

Vir: Novice Univerze v Ljubljani

Pripravila: Mojca Kosem Avsec, mag. inž. str.,
inf. spec. za področji strojništva in proizvodnje

Doc. dr. Dominik Kozjek je bil uspešen na enem najprestižnejših raziskovalnih razpisov ERC (Starting Grant) za začetek samostojne kariere.

Sredstva v višini 1,5 milijona evrov bodo omogočila petletno izvajanje prebojnih raziskav in vzpostavitev vrhunske raziskovalne skupine na Fakulteti za strojništvo Univerze v Ljubljani. V okviru projekta MeltingWell bodo raziskovalci razvijali metode umetne inteligence za napovedovanje in odpravljanje variacij procesnih pogojev taljenja, kar je ena ključnih omejitev 3D-tiska kovin s postopkom selektivnega laserskega taljenja (SLM).

Vir: Novice Fakultete za strojništvo UL

Pripravila: Mojca Kosem Avsec, mag. inž. str.,
inf. spec. za področji strojništva in proizvodnje

Pomanjkanje pitne vode je eden največjih globalnih izzivov sodobnega sveta.

Medtem ko se zaloge sladke vode na površju hitro krčijo, atmosfera vsebuje kar šestkrat več vodne pare, kot je vode v vseh svetovnih rečnih sistemih skupaj. Ta izjemen, a še vedno premalo izkoriščen naravni vir odpira pot k novim, trajnostnim rešitvam za oskrbo s pitno vodo. Prav na tem področju je pomemben znanstveni mejnik dosegel doc. dr. Primož Poredoš z Univerze v Ljubljani, in sicer s Fakultete za strojništvo. Raziskava o kompozitnih higroskopskih materialih, ki jo je opravil skupaj z raziskovalci šanghajske univerze Jiao Tong in Nacionalne univerze v Singapurju, je bila objavljena v prestižni reviji Nature Reviews Materials. Ta velja za eno najuglednejših znanstvenih revij na področju materialov.

Vir: UL

Pripravila: Mojca Kosem Avsec, mag. inž. str.,
inf. spec. za področji strojništva in proizvodnje

Dan občanske znanosti 2025 bo letos potekal v Novi Gorici. V sredo, 12. novembra, se dobimo v Goriški knjižnici Franceta Bevka Nova Gorica.

Na dogodku bodo predstavljeni navdihujoči domači in tuji projekti občanske znanosti, ki služijo kot primeri uspešnega vključevanja prebivalcev v raziskovalne procese. Udeleženci bodo spoznali priročnik Občanska znanost v 5 korakih, ki ponuja praktične smernice za načrtovanje in izvajanje tovrstnih projektov. Predstavili bomo tudi delovanje in načrte Mreže občanske znanosti. V popoldanskem času pa bodo v knjižnici tudi stojnice, na katerih se bodo lahko udeleženci bolj podrobno seznanili s projekti in izvedeli, kako lahko sodelujejo tudi sami.

Letos dogodek poteka pod geslom »Odkrivaj, sodeluj, raziskuj: Iz prakse k ljudem«, zato smo za konec dogodka pripravili še tri interaktivne delavnice, namenjene udeležencem vseh generacij – od najmlajših do najstarejših.

Prisrčno vabljeni, da se nam pridružite in skupaj z nami odkrijete bogat potencial občanske znanosti ter soustvarjate prihodnost raziskovanja v Sloveniji.Udeležba na dogodku je brezplačna, potrebna pa je predhodna prijava.

Mreža občanske znanosti sedaj vključuje že 68 partnerjev! Nazadnje se nam je pridružil Kemijski inštitut.

V Katalog projektov, ki vključuje že 80 projektov, smo dodali še 4 projekte. Kot zadnji je bil dodan projekt Iz knjižnice v mesto 2.0: spreminjajoči se prostori mesta.

• V okviru festivala trajnosti v Tehnoparku Celje, ki traja od 18.9 – 8.10.2025, smo skupaj z ekipo iz Tehnoparka Celje posneli podcast o Mreži občanske znanosti v Sloveniji. Vabljeni k ogledu.
• Mreža občanske znanosti je bila predstavljena tudi na Prvem skupnem slovensko-indijskem festivalu znanosti, inovacij, pametnih tehnologij in gospodarstva, ki je v organizaciji Slovenske znanstvene fundacije potekal v Ljubljani 25. in 26. septembra 2025.

Pripravil: Mitja Vovk Iskrić

V sodelovanju z Zarjo Muršič in Sašem Dolencem, izkušenima komunikatorjema znanosti, smo v okviru Odprte knjižnice izvedli Napredni seminar omuniciranja znanosti, katerega namen je bil poglobiti veščine komuniciranja znanosti – od kritičnega vrednotenja in sinteze znanja do jasne predstavitve znanstvene metodologije in raziskovalnih rezultatov.

Osredotočal se je na uporabo umetne inteligence in ustvarjanje podkastov za namene komuniciranja znanosti, sestavljen pa je bil iz teoretičnega dela s predavanji in praktične delavnice.

Pripravil: Mitja Vovk Iskrić

Odprta znanost je znanost, ki temelji na transparentnosti, sodelovanju in deljenju rezultatov znanstvenih raziskav v raziskovalni skupnosti in splošni javnosti. Cilj odprte znanosti je olajšati izmenjavo informacij, povečati dostopnost in vpliv znanstvenih spoznanj ter s tem omogočiti hitrejši in učinkovitejši družbeni napredek.

V Mali loži v Kopru in nato še na Gallusovem nabrežju v Ljubljani je bila poleti in jeseni 2025 na ogled razstava, ki na dostopen in vizualno privlačen način približuje odprto znanost širši javnosti. Prikazuje, kako lahko odprt dostop do znanstvenih vsebin spodbuja inovacije, krepi zaupanje v znanost ter omogoča bolj informirane družbene odločitve.

V okviru projekta SPOZNAJ je tako nastala razstava, s katero je prikazano, kako konzorcijski partnerji uresničujejo načela odprte znanosti: sodelovanje, transparentnost in deljenje znanja. Razstava prikazuje izbrano slovensko infrastrukturo, aktivnosti, orodja in projekte odprte znanosti, ki omogočajo boljši dostop do znanstvenih vsebin ter prenos znanja v vsakdanje življenje. Njen namen je pokazati, da znanost ni nekaj oddaljenega ali nerazumljivega, temveč del vsakdanjega življenja, ki vpliva na številna področja.

Razstava je bila od 29. julija do 18. avgusta 2025 na ogled v Mali loži v Kopru, od 28. avgusta do 1. oktobra 2025 pa na Gallusovem nabrežju v Ljubljani. Nastala je v sodelovanju z Mestno občino Koper, Turizmom Ljubljana in Art Designom, d.o.o.

Ker je razstava na obeh lokacijah požela veliko zanimanja, jo želimo ohraniti javno dostopno tudi po zaključku fizične ekspozicije. Raztava je zdaj tako dostopna tudi v spletni galeriji. Virtualne plakate z obeh razstav si lahko ogledate na povezavi https://projekt-spoznaj.si/razstava-projekta/.

Več o tem: Projekt »SPOZNAJ – Podpora pri uvajanju načel odprte znanosti v Sloveniji« sofinancirata Republika Slovenija, Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in inovacije in Evropska unija – NextGenerationEU prek nacionalnega Načrta za okrevanje in odpornost.

Pripravili: Magdalena Gapsa, mag. slov. filol., inf. spec. za raziskovalne podatke in dr. Tea Romih, univ. dipl. biol., inf. spec. za raziskovalne podatke

Projekt Spoznaj je organiziral razstavo, ki je bila postavljena v Kopru (29. julij do 18. avgust) in na Gallusovem nabrežju v Ljubljani (28. avgust do 30. september 2025), zdaj pa je na voljo v virtualni obliki.

Razstava na dostopen in vizualno privlačen način približuje odprto znanost širši javnosti in obiskovalce popelje v svet raziskovanja, kjer so znanje, podatki in rezultati dostopni vsem – brez ovir. Spoznali boste, kako slovenske raziskovalne organizacije uresničujejo načela odprte znanosti, in se sprehodili skozi konkretne primere, orodja in projekte, ki omogočajo boljši dostop do znanstvenih vsebin ter prenos znanja v vsakdanje življenje.

Odprta znanost je znanost, ki temelji na transparentnosti, sodelovanju in deljenju rezultatov znanstvenih raziskav v raziskovalni skupnosti in splošni javnosti. Cilj odprte znanosti je olajšati izmenjavo informacij, povečati dostopnost in vpliv znanstvenih spoznanj ter s tem omogočiti hitrejši in učinkovitejši družbeni napredek.

Slovenske raziskovalne in visokošolske organizacije izvajajo številne aktivnosti odprte znanosti, prek katerih lahko različni deležniki dostopajo do slovenskih znanstvenih dognanj. Razstava prikazuje izbrano slovensko infrastrukturo, aktivnosti, orodja in projekte odprte znanosti, ki so koristni za širšo skupnost. Njen namen je pokazati, da znanost ni nekaj oddaljenega ali nerazumljivega, temveč del vsakdanjega življenja, ki vpliva na številna področja.

Razstava je nastala v okviru projekta SPOZNAJ, ki povezuje raziskovalne organizacije po vsej Sloveniji z osrednjim ciljem – približati znanost ljudem. Projekt sofinancirata Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in inovacije ter Evropska unija – NextGenerationEU prek nacionalnega Načrta za okrevanje in odpornost.

Vabljeni k ogledu! 

Pripravila: Patricija Fašalek, dipl. novinarka in mag. kulturnih študij

Avtor fotografij: Gašper Lešnik

Japonska raziskovalna ekipa je uspešno uporabila bakterijo E. coli za proizvodnjo PDCA, močne biorazgradljive alternative plastiki. Njihova metoda ne proizvaja strupenih stranskih produktov in dosega rekordne ravni proizvodnje.

Plastika predstavlja okoljski problem, zato je ta dosežek tako pomemben. Poleg tega je večinoma pridobljena iz nafte, zaradi česar je neobnovljiva in odvisna od geopolitike. Raziskovalne skupine po vsem svetu delajo tako na biorazgradljivih kot na biološko pridobljenih alternativah, vendar se pogosto pojavljajo težave z izkoristkom, čistostjo in posledično s proizvodnimi stroški.

PDCA, alternativa PET, je biorazgradljiva in ima vrhunske fizikalne lastnosti. Ekipa bioinženirjev z Univerze v Kobeju je gensko spremenjeno bakterijo E. coli uporabila za proizvodnjo te spojine iz glukoze v doslej nedosegljivih ravneh in brez stranskih produktov. S tem je odprla veliko možnosti za prihodnost bioinženiringa.

Vir: Univerza Kobe, 4. september 2025

Več o tem: kobe-u.ac.jp

Pripravila: dr. Tjaša Urbič, univ. dipl. kem.,
inf. spec. za področje kemije in naravoslovja

Pretvorba strupenega biokatrana v visokovredni bioogljik bi lahko povzročila revolucijo na področju čiste energije in trajnosti.

Ko se biomasa, kot so ostanki pridelkov, les ali druge organske snovi, segreva za proizvodnjo čiste energije in biooglja, nastane tudi gosta tekočina, znana kot biokatran. Ta katran zlahka zamaši cevovode, poškoduje opremo in predstavlja okoljsko tveganje, če se sprosti v ozračje. Raziskovalci že desetletja iščejo načine, kako ga odpraviti ali nevtralizirati. Danes ga lahko pretvorimo v bioogljik in ga uporabimo za čisto energijo in s tem varujemo okolje. Ta inovacija bi lahko zmanjšala emisije, ustvarila dobiček in rešila velik problem bioenergetske industrije.

Vir: Biochar Editorial Office, Shenyang Agricultural University, 26. september 2025

Več o tem: springer.com

Pripravila: dr. Tjaša Urbič, univ. dipl. kem.,
inf. spec. za področje kemije in naravoslovja

Ko voda zmrzne, lahko poganja skrite kemijske procese. Reke postanejo zato rjasto oranžne.

Raziskovalci z univerze v Umei so ugotovili, da lahko led sproži močnejše kemijske reakcije kot sama tekoča voda, saj v ekstremnem mrazu raztopi železove minerale. Cikli zmrzovanja in odtajanja učinek samo še  okrepijo, saj sproščajo železo v reke in tla. Ker podnebne spremembe pospešujejo te cikle, se lahko arktične vodne poti soočijo z velikimi spremembami.

Vir: Univerza Umea, 22. september 2025

Več o tem: pnas.org

Pripravila: dr. Tjaša Urbič, univ. dipl. kem.,
inf. spec. za področje kemije in naravoslovja