Občanska znanost (ang. Citizen Science) predstavlja zasnovo znanstvenoraziskovalnega dela, pri katerem so na različne načine, z različnih vidikov in v različnih oblikah v raziskave vključeni neprofesionalni raziskovalci. Le-ti so lahko šolajoči se dijaki in študenti, člani različnih društev, predstavniki posameznih družbenih skupin (npr. predstavniki skupine tretjega življenjskega obdobja ali predstavniki iz lokalne skupnosti, kjer se raziskave odvijajo), ljubiteljski raziskovalci in pa vsi ostali predstavniki zainteresirane javnosti, ki niso profesionalni raziskovalci. Občanski raziskovalci lahko delujejo v različnih fazah raziskave, kot npr. pri načrtovanju raziskave in pri formulaciji raziskovalnega problema, pri zbiranju in ustvarjanju raziskovalnih podatkov (pri tej dejavnosti občanski raziskovalci najpogosteje sodelujejo), pri analizi podatkov ter pri interpretaciji rezultatov.
Da projekte občanske znanosti lahko štejemo kot raziskovalne projekte, moramo pri izvajanju le-teh spoštovati temeljna načela znanstvenoraziskovalnega dela, kot so npr. poštenost, objektivnost, integriteta, previdnost, dojemljivost za vrstniške kritike in presoje, spoštovanje intelektualne lastnine, zaupnost in druge.
Enotne definicije za občansko znanost še ne poznamo. V devetdesetih je britanski sociolog Alan Irwin definiral občansko znanost kot, razvijajoč se koncept nujnega odpiranja znanosti in znanstvenih politik širši skupnosti. Odnos med znanostjo in širšo skupnostjo je opredelil z dveh vidikov: 1. Znanost mora biti odzivna na potrebe in probleme širše skupnosti in 2. Tudi neprofesionalni raziskovalci lahko ustvarjajo nova znanstvena dognanja. V enakem obdobju je ameriški biolog in ornitolog Rick Bonney opredelil vlogo občanskih raziskovalcev, ki kot npr. amaterski opazovalci ptic, prostovoljno prispevajo raziskovalne podatke. Ta opis občanske znanosti vsebuje torej bolj omejeno vlogo občanskih raziskovalcev kot Irwinovo pojmovanje izraza.
Zgodovina občanske znanosti
Med prve občanske raziskovalce prištevamo znanstvene pionirje, kot sta bila Isaac Newton in Benjamin Franklin, ki sta raziskave opravila z lastnimi sredstvi. Charles Darwin je na potovanju z ladjo Beagle teološki izobrazbi navkljub deloval kot raziskovalec – biolog. Med občanske raziskovalce na področju današnje Slovenije pa lahko štejemo tudi Janeza Vajkarda Valvasorja in Žigo Zoisa. Eden najstarejših primerov občanske znanosti je tudi t. i. božično štetje ptic, popis prostoživečih ptic v okolju, ki se je začel izvajati leta 1900 v ZDA. Januarsko štetje vodnih ptic poteka v Sloveniji od leta 1988, leta 1997 pa je bilo prvič zastavljeno kot celosten, koordiniran in standardiziran popis vodnih ptic na ozemlju celotne Slovenije. Prelomnica v razvoju občanske znanosti je bila široka dostopnost interneta v poznih devetdesetih letih prejšnjega stoletja, ko so občanski raziskovalci in raziskovalke lažje delili in prispevali informacije, posledično se je povečalo tudi število programov občanske znanosti.
Združenje European Science Association (ECSA) je leta 2015 sprejelo 10 načel skupnostne znanosti, ki opredeljujejo kakovostne podlage za dobre prakse na področju občanske znanosti. Ta načela je podprla tudi organizacija Science Europe, ki je s tem potrdila njihovo kredibilnost in legitimnost občanske znanosti kot oblike znanstvenega raziskovanja.
Od začetka 21. stoletja se tudi v Sloveniji postopno uveljavlja tovrstna oblika raziskovanja, znana pod različnimi imeni, kot so državljanska, participativna, ljubiteljska in skupnostna znanost. Izredna pozornost, ki jo zadnja leta v Evropi, ZDA in drugod posvečajo konceptu Citizen Science, pomeni izziv, da se tudi v Sloveniji pridružimo prizadevanjem v tej smeri. Prvi korak je bil ustrezen prevod tega termina. To zahtevno nalogo je uspešno rešil akademik prof. dr. Zdravko Mlinar, ki je v svojem delu Kaj nam prinašata koncept in gibanje občanska znanost/Citizen Science?: uveljavljanje raziskovanja kot sestavine vsakdanjega življenja. Časopis za kritiko znanosti, 2021, letnik 49, št. 282, str. 23-63. predlagal uporabo termina občanska znanost.
Sedanjost in prihodnost občanske znanosti
Čeprav se koncept občanske znanosti najpogosteje uporablja v raziskavah, povezanih z biologijo in ekologijo, je mogoče tovrstno raziskovanje uporabiti pri raziskavah na vseh znanstvenih področjih. Z novimi politikami financerjev znanstvenoraziskovalne dejavnosti in tehnoloških možnosti se občanska znanost vse bolj uveljavlja kot legitimen koncept znanstvenoraziskovalnega dela. Vsak dan nastajajo nove mreže in skupnosti zainteresiranih občanskih raziskovalcev in raziskovalk s skupnim ciljem razširitve spoznanj in razumevanj o svetu, v katerem živimo.
FAQ
KAJ JE OBČANSKA ZNANOST?
Občanska znanost vključuje sodelovanje širše javnosti pri zbiranju podatkov, opazovanju, analiziranju ali drugih dejavnostih, ki so del raziskovalnega procesa. Ta način raziskovanja omogoča, da lahko ljudje, ki niso profesionalni znanstveniki, prispevajo k raziskovalnim projektom in tako pomagajo pri napredku znanosti.
ZAKAJ JE OBČANSKA ZNANOST POMEMBNA?
Znanost se mora odzivati na potrebe in težave širše skupnosti, k novim znanstvenim dognanjem pa lahko prispevajo tudi neprofesionalni raziskovalci in raziskovalke. Z vključevanjem javnosti v raziskovalne procese občanska znanost povečuje vrednotenje znanstvenih prizadevanj znotraj skupnosti.
KDO SO OBČANSKI RAZISKOVALCI IN RAZISKOVALKE?
- Dijaki in dijakinje, študenti in študentke, člani in članice raznih društev,
- predstavniki in predstavnice posameznih družbenih skupin (npr. skupine tretjega življenjskega obdobja ali iz lokalne skupnosti, kjer se raziskave odvijajo),
- ljubiteljski raziskovalci in raziskovalke ter
- osebe, ki se poklicno ne ukvarjajo z znanostjo, a jih zanima.
KAKŠNO SODELOVANJE V RAZISKAVAH OMOGOČA OBČANSKA ZNANOST?
- Načrtujejo raziskavo in oblikujejo raziskovalni problem,
- zbirajo in ustvarjajo raziskovalne podatke,
- analizirajo podatke in interpretirajo rezultate,
- spoštujejo temeljna načela znanstvenoraziskovalnega dela, kot so med drugim poštenost, objektivnost, integriteta, previdnost, dojemljivost za vrstniške kritike in presoje, spoštovanje intelektualne lastnine, zaupnost.
KAKO LAHKO TI SODELUJEŠ?
Sodeluješ lahko z zbiranjem in pošiljanjem raziskovalnih podatkov, lahko pa s svojim znanjem pomagaš pri interpretaciji in urejanju rezultatov raziskave. Na naši spletni strani so na voljo tudi informacije o projektih o občanski znanosti in vsi podatki za sodelovanje, ter koledar z aktualnimi dogodki in predstavitvami.
TUDI TI LAHKO DAŠ POBUDO ZA PROJEKT!
Če želiš začeti projekt občanske znanosti, a ne veš, kako se tega lotiti, smo pripravili priročnik. Pridruži se tudi Mreži občanske znanosti, kjer se lahko povezuješ z drugimi člani, ki imajo veliko tovrstnih izkušenj.
NA KOGA SE LAHKO OBRNEŠ ZA POMOČ?
Informacije o lokalnih projektih ter usposabljanjih so na voljo na našem spletnem mestu, na družbenih omrežjih Mreže občanske znanosti in v številnih knjižnicah. Pripravili smo tudi digitalno knjižnico, ki vsebuje različne spletne vire, ki lahko pomagajo pri ustvarjanju in izvajanju projektov občanske znanosti.
KJE LAHKO DOBIM OPREMO ZA IZVAJANJE PROJEKTOV?
Seznam infrastrukture zajema različne naprave, inštrumente, storitve in prostore, ki jih partnerske organizacije nudijo za izvajanje projektov občanske znanosti. To so na primer različni merilni inštrumenti, ki si jih je možno izposoditi, laboratorij in delavnice, kjer je mogoče izvajati delo na projektu, prostori za sestanke in predstavitve, dostop do literature, programske opreme in različna svetovanja. Večina omenjene infrastrukture je projektom občanske znanosti na voljo brezplačno, v nekaterih primerih pa je uporaba vezana na članarino (npr. knjižnice) ali na določene manjše stroške (npr. priprava inštrumenta in podobno). Če imate na voljo kakšno od opisanih vrst infrastrukture in ste jo pripravljeni (vsaj občasno) dati na voljo za potrebe občanske znanosti, vas vabimo, da nas kontaktirate in postanete partner Mreže občanske znanosti.
Kontakt
V kontakt z nami lahko stopite preko e-pošte:
glavna kontaktna e-pošta: obcanskaznanost@ctk.uni-lj.si
• dr. Uroš Kunaver, tel. 01 2003 444, e-pošta: uros.kunaver@ctk.uni-lj.si
projekti, tehnična podpora
• Til Mlakar, tel. 01 2003 416, e-pošta: til.mlakar@ctk.uni-lj.si
projekti, tehnična podpora
• Mitja V. Iskrić, tel. 01 2003 420, e-pošta: mitja.vovk-iskric@ctk.uni-lj.si
projekti, tehnična podpora
