Odprta znanost vključuje odprto deljenje vseh rezultatov raziskovalnega dela, vključno z raziskovalnimi podatki. Eden glavnih argumentov za odprto oz. javno deljenje rezultatov raziskovalnega dela je dejstvo, da je velik delež znanstvenih raziskav financiran iz javnih sredstev. Javnost ima pravico dostopati do rezultatov raziskav, ki so bile izvedene s t.i. davkoplačevalskim denarjem. Poleg tega so raziskovalni podatki dobrina visoke vrednosti v digitalni ekonomiji, saj so nepogrešljivi za delovanje proizvodnih procesov, spletnih storitev in logističnih verig, pa tudi novejših konceptov, kot so internet stvari, pametna mesta in umetna inteligenca.
V Evropski uniji je javna objava raziskovalnih podatkov postala obvezna z Direktivo (EU) 2019/1024 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. junija 2019 o odprtih podatkih in ponovni uporabi informacij javnega sektorja, kar je bilo leta 2021 preneseno tudi v finančni mehanizem Obzorje Evropa. Neodvisno od tega določeni znanstveni založniki že vpeljujejo zahteve po javni objavi raziskovalnih podatkov, ki so podlaga za znanstvene članke. Ta bo sprva prostovoljna, kasneje pa bo postala obvezna in podatki bodo tudi recenzirani, kot je razvidno npr. iz politike ACS Publications. Svoje podatke je začela odpirati tudi slovenska javna uprava, in sicer prek spletne strani Odprti podatki Slovenije.
Kaj so raziskovalni podatki?
Splošno sprejete definicije, kaj so raziskovalni podatki, v tem trenutku še ni. Tiste, ki obstajajo, so tudi različno stroge. Poglejmo si jih nekaj:
Definicija Springer Nature:
Research data refers to the collection of files that support your research project, study or publication such as spreadsheets, documents, images, videos or audio. (www.springernature.com)
Slovenski prevod: Pojem raziskovalni podatki se nanaša na zbirko datotek, ki podpirajo vaš raziskovalni projekt, študijo ali publikacijo, kot so preglednice, dokumenti, slike, videi ali avdiodatoteke.
Definicija OECD:
Research data are defined as factual records (numerical scores, textual records, images and sounds) used as primary sources for scientific research, and that are commonly accepted in the scientific community as necessary to validate research findings. A research data set constitutes a systematic, partial representation of the subject being investigated. This term does not cover the following: laboratory notebooks, preliminary analyses, and drafts of scientific papers, plans for future research, peer reviews, or personal communications with colleagues or physical objects (e.g. laboratory samples, strains of bacteria and test animals such as mice). (OECD Principles and Guidelines for Access to Research Data from Public Funding)
Slovenski prevod: Raziskovalni podatki so definirani kot stvarni zapisi (numerični rezultati, besedilni zapisi, slikovno in zvočno gradivo), ki se uporabljajo kot primarni viri za namene znanstvenih raziskav in so v znanstveni skupnosti splošno sprejeti kot nujni za potrditev raziskovalnih izsledkov. Nabor raziskovalnih podatkov predstavlja sistematično, delno predstavitev raziskovalne tematike. Ta pojem ne vključuje laboratorijskih dnevnikov, preliminarnih analiz, osnutkov znanstvenih člankov, načrtov bodočih raziskav, strokovnih recenzij, komunikacije s kolegi in predmetov (npr. laboratorijskih vzorcev, bakterijskih sevov in testnih živali, kot so miši).
Definicija CODATA (Komisija za raziskovalne podatke pri Mednarodnem znanstvenem svetu):
Data that are used as primary sources to support technical or scientific enquiry, research, scholarship, or artistic activity, and that are used as evidence in the research process and/or are commonly accepted in the research community as necessary to validate research findings and results. All other digital and non-digital content have the potential of becoming research data. Research data may be experimental data, observational data, operational data, third party data, public sector data, monitoring data, processed data, or repurposed data. (www.codata.org)
Slovenski prevod: Raziskovalni podatki so podatki, ki se uporabljajo kot primarni viri za podporo tehničnim ali znanstvenim raziskavam, akademskemu znanju ali umetniški dejavnosti, ki se uporabljajo kot dokazi v raziskovalnem procesu in/ali so v raziskovalni skupnosti splošno sprejeti kot nujni za potrjevanje raziskovalnih ugotovitev in rezultatov. Vse ostale digitalne in nedigitalne vsebine imajo potencial, da postanejo raziskovalni podatki. Raziskovalni podatki so lahko eksperimentalni podatki, podatki opazovanj, operativni podatki, podatki tretjih oseb, podatki javnega sektorja, podatki monitoringa, obdelani podatki ali ponovno uporabljeni podatki.
Dejavnosti CTK v podporo raziskovalnim podatkom
Repozitoriji
CTK upravlja z institucionalnim repozitorijem s področja naravoslovja in tehnike DiRROS – Digitalni repozitorij raziskovalnih organizacij Slovenije, ki je enotna vstopna točka za dostop do elektronskih oblik znanstvenih in strokovnih del, poročil, raziskovalnih podatkov ter drugih gradiv, ki nastajajo v raziskovalnih organizacijah ali pri samostojnih raziskovalcih in umetnikih, ki nimajo možnosti objave (arhiviranja) in hrambe elektronskih virov.
DiRROS ponuja storitev objavljanja in hrambe različnih elektronskih dokumentov brezplačno. Združljivost z navodili OpenAIRE zagotavlja izmenjavo vsebin z drugimi repozitoriji ter izpolnjevanje določil Evropske komisije glede odprte dostopnosti recenziranih znanstvenih objav in raziskovalnih podatkov, ki so rezultat z javnimi sredstvi financiranih projektov iz okvirnih programov FP7, Obzorje 2020 in Obzorje Evropa, kakor tudi zahtev slovenske nacionalne strategije, zakonodaje, institucionalnih politik in financerjev.
V procesu oddaje v repozitorij je možno za vsako gradivo sprožiti zaznavanje podobnosti vsebin (plagiatorstva) glede na vse dokumente na Nacionalnem portalu odprte znanosti.
Svetujemo vam lahko tudi pri pripravi načrtov za ravnanje z raziskovalnimi podatki in oddaji gradiv v področne, institucionalne ali splošne repozitorije.
DiRROS Data
DiRROS Data je spletna storitev repozitorija DiRROS, ki raziskovalcem nudi informacije v zvezi z ravnanjem z raziskovalnimi podatki (Research Data Management), tako pri objavah v repozitoriju DiRROS kot pri objavah in arhiviranju znanstvenih del v drugih repozitorijih ali na platformah za deljenje podatkov.
DiRROS Data prinaša pregled državnih in institucionalnih politik ravnanja z raziskovalnimi podatki po Sloveniji in svetu. Ogledate si lahko, kaj prinaša novi Zakon o znanstvenoraziskovalni in inovacijski dejavnosti, kaj nam določa skupni Evropski raziskovalni prostor in kako ravnanje s podatki urejajo države zunaj EU, kot so ZDA, Indija in Kitajska. Načrt ravnanja z raziskovalnimi podatki za projekte v okviru Obzorja Evropa smo prevedli in opremili s pojasnili in predlogi.
Pripravili smo priporočila za oblikovanje numeričnih podatkovnih setov in ostalih datotek, izbiro podatkovnih formatov, opremljanje podatkov z metapodatki in odlaganje podatkov v repozitorije. Predstavljamo tudi nekaj načinov, kako lahko preverite pristnost podatkov, ki so jih v repozitorije odložili drugi raziskovalci. Spletno storitev nenehno ažuriramo in dopolnjujemo. Prek DiRROS Data lahko stopite v stik z našimi informacijskimi specialisti, ki vam lahko nudijo pomoč in podporo tudi pri različnih korakih ravnanja z raziskovalnimi podatki.
Projekt SPOZNAJ
V okviru nacionalnega Načrta za okrevanje in odpornost (NOO), ki ga izvaja Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in inovacije, smo za podporo uvajanja Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (ZDIJZ-G), Zakona o znanstvenoraziskovalni in inovacijski dejavnosti (ZZrID) in s tem povezane Uredbe o izvajanju znanstvenoraziskovalnega dela v skladu z načeli odprte znanosti začeli dela v okviru projekta SPOZNAJ – Podpora pri uvajanju načel odprte znanosti v Sloveniji, v sklopu katerega poteka prilagoditev javnih raziskovalnih organizacij in Centralne tehniške knjižnice Univerze v Ljubljani za delo po načelih odprte znanosti.
V vzpostavljen projektni konzorcij je vključenih 20 od 23 javnih raziskovalnih organizacij, ki so bile upravičene do prijave na projektni razpis. Poleg okrepitve izobraževanj na tem področju projekt zagotavlja neposrednejše delo z raziskovalkami in raziskovalci preko svetovanj, usposabljanj, delavnic, dobrih praks, uvedbe podatkovnih svetovalcev in podobno.
Konzorcij projekta SPOZNAJ organizira tudi serijo predstavitev na temo odprte znanosti. Več informacij in povezave do prijavnih obrazcev so na voljo na spletni strani projekta. Konzorcijske predstavitve potekajo v slovenščini in se snemajo, posnetki so na voljo za ponovni ogled na platformi Arnes Video. Naknadno jih opremljamo s slovenskimi in angleškimi podnapisi.
FAQ
KAJ JE RAZISKOVALNI PODATEK?
Splošno sprejete definicije raziskovalnega podatka še ni, v splošnem pa velja, da so to vse digitalne in nedigitalne vsebine, ki so v raziskovalni skupnosti splošno sprejete kot nujne za potrjevanje raziskovalnih ugotovitev in rezultatov. Včasih za to zadoščajo izpeljani oz. obdelani podatki, včasih pa so potrebni tudi surovi podatki. Ali gre za raziskovalne podatke ter na katerem nivoju jih bomo delili, je potrebno presojati od primera do primera. Med raziskovalne podatke pa ne štejemo laboratorijskih dnevnikov, preliminarnih analiz, osnutkov znanstvenih člankov, načrtov bodočih raziskav, strokovnih recenzij, komunikacije s kolegi in predmetov (npr. laboratorijskih vzorcev, bakterijskih sevov in testnih živali, kot so miši).
ALI JE RAZISKOVALNE PODATKE NUJNO ODPRTO DELITI?
V skladu s 6.č členom Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (ZDIJZ-G) ter 4. členom Uredbe o izvajanju znanstvenoraziskovalnega dela v skladu z načeli odprte znanosti je potrebno raziskovalne podatke deliti, če so nastali v okviru raziskav, ki so bile sofinancirane iz javnih virov najmanj v višini 50 %. Podatki morajo biti objavljeni v skladu z načeli FAIR v odprtih formatih, ki upoštevajo formalne odprte standarde, v strojno berljivi obliki, skupaj z metapodatki, razen kadar bi bilo to v nasprotju z izjemami od dostopa iz 5.a ali 6. člena ZDIJZ-G (mednje spadajo npr. tajni in osebni podatki, poslovne skrivnosti, davčne tajnosti, podatki, pridobljeni v zvezi s kazenskim pregonom ipd.). Utemeljitev izjeme mora biti obrazložena v načrtu ravnanja z raziskovalnimi podatki, vendar morajo biti tudi v tem primeru, kadar je to mogoče, raziskovalni podatki in drugi rezultati raziskav odprto dostopni v anonimizirani obliki ali nadzorovano omejeno dostopni. Če to ni mogoče, morajo biti odprti vsaj metapodatki, v kolikor za to ni zakonskih omejitev.
KAJ ŠTEJE KOT ODPRTI RAZISKOVALNI PODATKI?
Odprti, odprto dostopni oziroma javno dostopni podatki so podatki, ki zadoščajo načelom FAIR. Na kratko to pomeni, da so:
- odloženi v zaupanja vrednem repozitoriju, kjer so opremljeni s trajnim identifikatorjem in bogatimi metapodatki (findability – najdljivost in accesibility – dostopnost),
- opisani v formalnem, splošno dostopnem in široko uporabljanjem jeziku za razširjanje znanja (interoperability – interoperabilnost),
- licencirani z odprto licenco in opremljeni z vsemi informacijami (npr. metodami, protokoli, programsko opremo ipd.), ki drugim raziskovalcem omogočajo razumevanje in ponovno uporabo (reusability – uporabljivost).
ALI SE RAZISKOVALNI PODATKI VPISUJEJO V COBISS?
Da, raziskovalne podatke je mogoče v skladu s Tipologijo dokumentov/del za vodenje bibliografij v sistemu COBISS vpisati pod rubriko 2.20 Zaključena znanstvena zbirka raziskovalnih podatkov.
ALI SO RAZISKOVALNI PODATKI VKLJUČENI V KVANTITATIVNO OCENJEVANJE (TOČKOVANJE) ZNANSTVENE USPEŠNOSTI?
V skladu z Bibliografskimi merili znanstvene in strokovne uspešnosti, ki jih definira Javna agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije, se zaključena znanstvena zbirka podatkov ali korpus (2.20) s seznama agencije (BIBLIO-D) vrednoti s 30 točkami. Seznam BIBLIO-D zaenkrat vključuje samo zaključene znanstvene zbirke podatkov, ki so odložene v Arhivu družboslovnih podatkov. V pripravi je reforma tega sistema, ki bo definirala še druge zaupanja vredne repozitorije in jih dodala na seznam BIBLIO-D.
Kontakt
V kontakt z nami lahko stopite preko e-pošte:
glavna kontaktna e-pošta: podatki@ctk.uni-lj.si
• dr. Tea Romih, tel. 01 2003 412, e-pošta: tea.romih@ctk.uni-lj.si
raziskovalni podatki, projekt SPOZNAJ
• dr. Uroš Kunaver, tel. 01 2003 444, e-pošta: uros.kunaver@ctk.uni-lj.si
Odprte objave, tehnična podpora
• Darko Majcenović, tel. 01 2003 419, e-pošta: darko.majcenovic@ctk.uni-lj.si
Odprte objave
• Kenan Kozlica, tel. 01 2003 403, e-pošta: kenan.kozlica@ctk.uni-lj.si
upravljanje z APC-ji (beleženje potrošnje in potrjevanje APC za ACS), analitika odprtega objavljanja, repozitoriji
• Petra Durini, tel. 01 2003 432, e-pošta: petra.durini@ctk.uni-lj.si
repozitoriji
• Magdalena Gapsa, tel. 01 2003 413, e-pošta: magdalena.gapsa@ctk.uni-lj.si
projekt SPOZNAJ
