V ponedeljek, 13. 10. 2025, nas je v CTK doletela vest, da je umrla naša bivša ravnateljica in kolegica Nada Čučnik Majcen. Vest smo sprejeli z globoko žalostjo in spoštovanjem.
Kolegica Nada namreč kot ravnateljica ni bila le uslužbenka CTK. Biti zaposlen v CTK je takrat pomenilo nekoliko več. Delo v CTK je pomenilo način življenja. To velja še danes in je tudi to vrednota, ki smo jo nasledili od naših predhodnikov. Že med svojim ravnateljevanjem kot tudi kasneje je Nadat to večkrat potrdila, ko je uspešno delo in izjemne rezultate knjižnice spoštljivo pripisala strokovnemu in predanemu delu svojih sodelavcev ter dobrim odnosom v kolektivu. In pri tem sama pogosto, skromna kot je bila, ostala v ozadju.
Zato je Nada tudi po upokojitvi ostala del CTK. S svojimi nasveti, z bogatimi strokovnimi izkušnjami ter s kolegialnim, a vedno kritičnim pogledom, je pomembno vplivala na nadaljnji razvoj knjižnice, ki je v zadnjih desetletjih postala nepogrešljiv informacijski center v središču nacionalne znanstvenoraziskovalne in izobraževalne infrastrukture.
Kot že rečeno, Nada je bila skromna in ni nikoli izpostavljala svojih dosežkov. Teh pa je bilo nemalo in bi težko našteli vse. A vendarle naj izpostavimo tri najpomembnejše, še posebno, ker so vsebinsko začrtali delovanje CTK v današnjem času.
Njen izjemen doprinos ne le razvoju CTK ampak knjižničnemu sistemu v Sloveniji v celoti je bil na področju avtomatizacije knjižničnih storitev. Pod njenim vodstvom je CTK v osemdesetih letih prejšnjega stoletja nadaljevala z uvajanjem novih baz podatkov ter z avtomatizacijo in digitalizacijo svojih storitev. Strokovnjaki knjižnice so mednarodne informacijske sisteme uporabljali ne le za pridobivanje informacij, temveč so s sodelovanjem pri izgradnji baz podatkov v svet pošiljali informacije o dosežkih v takratni skupni državi na različnih znanstvenih in strokovnih področjih, zlasti na področjih graditeljstva. Vodstvo CTK je prepoznalo, da so za uspešno digitalizacijo storitev potrebni ustrezni kadri. Zato so se v knjižnici poleg inženirjev in raziskovalcev začeli aktivno zaposlovati tudi strokovnjaki s področja informacijskih tehnologij, zagotovljena pa so bila znatna sredstva za izobraževanje zaposlenih.
Še posebej pomembna sta bila Nadino pionirsko delo in vizionarski pogled na avtomatizacijo knjižničnih informacijskih sistemov. S svojimi kolegi, zlasti z žal tudi že pred kratkim pokojnim mag. Kokoletom, je Nada začrtala okvire sodobnega nacionalnega bibliografskega sistema v digitalnem okolju, kot ga poznamo danes.
V času Nadinega ravnateljevanja je bila pomembna tudi mednarodna naravnanost ter vpetost CTK v sodobne strokovne tokove na področju akademskega knjižničarstva. Na tak način je CTK delovala po mednarodno priznanih standardih in tudi s tega vidika bila inovativna in učinkovita. Mednarodne aktivnosti CTK, kot so bile na primer izmenjava dokumentov s tujimi knjižnicami in centri s celega sveta v okviru medknjižnične izposoje, zagotavljanje dostopa do mednarodnih standardov in baz podatkov ter strokovne povezave s strokovnjaki iz tujine, je omogočila, da je leta 1989 mednarodno združenje univerzitetnih knjižnic s področja tehnike CTK zaupalo organizacijo letne konference članic IATUL. To je bilo svojevrstno priznanje kakovostnega strokovnega dela CTK pod vodstvo naše drage kolegice.
Pomembno pa se mi zdi poudariti tudi koncept odnosa med knjižnico, knjižničnim gradivom in njenimi uporabniki, ki so ga strokovnjaki v CTK razvili pod Nadinim vodstvom. CTK je v središče svojega delovanja postavila svoje uporabnike ter jim zagotavljala kakovostne storitve. Njeno takratno razumevanje akademske knjižnice kot skupnosti informacijskih strokovnjakov in uporabnikov, ki z roko v roki sodelujejo pri snovanju in nadgradnji sodobnih storitev, je ključno začrtala kasnejšo pot razvoja CTK v sodobno učno in informacijsko središče kot ga poznamo danes.
Za pravilno razumevanje vrednosti teh dosežkov je potrebno poudariti, da je CTK vse to dosegala v obdobju okrnjenih komunikacijskih in finančnih virov. In navkljub temu je Nada, stroga v prvi vrsti do sebe in tudi do drugih, pa hkrati spoštljiva in prijazna, z vztrajnostjo, s strokovnimi argumenti ter z največjo mero integritete te rezultate dosegla.
Nazadnje sva se srečala pred kakim letom in pol pred konzorcijem. Čeprav vsa drobna in opazno utrujena me je ob mojem prislovičnem jamranju krepko prijela za roko in mi dejala tisti njen značilni »moraš vztrajat, razumeš«. To je prišlo iz njenega velikega srca. Srca, ki ga je z neverjetno voljo do življenja delila med svoje bližnje. To srce je sedaj ugasnilo, a lepi, prelepi spomini na naše dni v CTK, ostajajo.
Ne preostane nam drugega, kot da na svoji poti vztrajamo na načelih, draga ravnateljica, ki si nam jih vcepila. Vztrajnost, strokovnost in poštenost.
Sorodnikom in vsem žalujočim ob teh žalostnih trenutkih v imenu delavcev CTK izrekam iskreno sožalje.
Zapisal: mag. Miro Pušnik, direktor Centralne tehniške knjižnice Univerze v Ljubljani
