#Bilten CTK – april 2026

Nepričakovano in mnogo prezgodaj se je januarja 2026 od nas poslovil mag. Miro Pušnik, direktor Centralne tehniške knjižnice Univerze v Ljubljani. Njegova smrt ni zaznamovala le kolektiva CTK, temveč je globoko zarezala tudi v širši slovenski knjižnični in strokovni prostor.

Miro Pušnik je bil direktor Centralne tehniške knjižnice v Ljubljani slabi dve desetletji, pot pa ga je v CTK zanesla že davna leta pred tem, pri rosnih študentskih letih. Njegova posebnost in odlika sta bili med drugim v tem, da do zaposlenih ni imel avtoritarnega odnosa, ampak je dajal občutek enakosti in sprejetosti vsem.

Ne le zaposlene, razumel je tudi študente. Študenti predstavljajo največji delež uporabnikov knjižnice in Miro Pušnik je poskrbel, da se je knjižnica prilagajala njihovim potrebam. Pod njegovim vodstvom je CTK za generacije študentov postala simbol prostora za študij, saj je bil tudi prvi, ki se je odzval na študentska prizadevanja za izboljšanje stanja čitalniških mest v Ljubljani in podaljšal odpiralni čas med izpitnim obdobjem. Zavedal se je, da so se navade in potrebe uporabnikov zaradi različnih razlogov spremenile in želel se je prilagoditi tem spremembam.

Ni naključje, da ga je začela fascinirati odprta znanost. Njegova strokovnost, strast do dela, obširno znanje in angažiranost so pripeljale do tega, da je igral zelo pomembno vlogo pri razvoju odprte znanosti v Sloveniji. Pa ne samo pri nas – pri spodbujanju odprtosti znanstvenega komuniciranja je sodeloval tudi mednarodno in aktivno podpiral prenos evropskih politik odprte znanosti v nacionalno okolje. Njegova naklonjenost odprti znanosti in komunikaciji znanosti se je odražala v programu CTK, ki je pod njegovim vodstvom koordinirala projekt SPOZNAJ. S tem je Slovenija dobila priložnost, da razvije odprto nacionalno infrastrukturo, ki bo akademski skupnosti na voljo brezplačno. Projekt SPOZNAJ je videl tudi kot platformo za dialog, saj prihajajo tu v stik raziskovalci, raziskovalne organizacije, financerji in širša skupnost.

Poskrbel je, da je CTK prevzela koordinacijo Mreže občanske znanosti in Odprte knjižnice: Centra za zagotavljanje kakovosti v znanstvenem komuniciranju. Komuniciranje znanosti je bila zanj zelo pomembna dejavnost, ki bi jo, kot je opozarjal, morali podpreti na vseh ravneh izobraževanja: od vrtca, osnovne in srednje šole do tretjega življenjskega obdobja. Verjel, da odprta znanost ni tekmovalna, temveč je sodelovalna znanost.

Njegovo delo je pustilo velik pečat na celotnem znanstvenoraziskovalnem delu v Sloveniji, saj je s svojimi prizadevanji močno vplival tako na povečanje dostopa do mednarodne znanstvene literature za slovenske raziskovalce kakor tudi na število objav raziskovalcev v odprtem dostopu. Zavzemal se je za odgovorne metrike vrednotenja znanstvenoraziskovalnega dela in vključevanje širše skupnosti v znanstvenoraziskovalno delo. Sodeloval je tudi pri upravljanju Koalicije S, dejaven je bil v delovnih skupinah Evropskega oblaka odprte znanosti, bil je vodja prvega strokovnega telesa za monitoring odprte znanosti in tudi član Slovenske skupnosti odprte znanosti. Do svojega konca je opravljal delo predsednika Nacionalnega sveta za knjižnično dejavnost Republike Slovenije.

Mira Pušnika bomo ohranili v trajnem in spoštljivem spominu kot toplega, angažiranega, srčnega in povezovalnega človeka, ki je hkrati premogel izjemno strokovno odličnost. Njegovo bogato znanje je pustilo globoko sled, njegovo delo pa bo živelo naprej, saj je na področju knjižničarstva in znanosti ustvaril trdne in napredne temelje, na katerih bodo lahko gradile prihodnje generacije.

Pripravila: Patricija Fašalek

Pri Nasi so na začetku februarja izvedli vajo pred izstrelitvijo odprave Artemis II, ki pa ni bila uspešna. Med največjimi težavami je bilo uhajanje tekočega vodika. Podobne težave je imela raketa SLS že leta 2022, pred odpravo Artemis I. S programom Artemis II želijo Američani opraviti prvi polet ljudi do Lune po več kot 53 letih. Izstrelitev se zaenkrat premika na začetek marca, če bodo uspešno rešili tehnične težave.

Vir: delo.si

Pripravila: Mojca Kosem Avsec, mag. inž. strojn.,
inf. spec. za področji strojništva in proizvodnje

V reviji Nature Communications so raziskovalci poročali o novi metodi za proizvodnjo močne, biorazgradljive plastike iz bambusa. Bioplastika je po trdnosti, oblikovnosti in toplotni stabilnosti podobna plastiki na osnovi nafte, vendar se lahko v tleh razgradi v 50 dneh, kar predstavlja novo pot do trajnostnih alternativ plastiki.

Plastika iz organske biomase (kot so bambusove kompozitne plastike) se je izkazala za obetavno pri nadomeščanju tradicionalne plastike. Vendar pa je bila široka uporaba omejena zaradi njenih slabših mehanskih lastnosti, poleg tega je zaradi dodane plastike ali smole ni mogoče popolnoma razgraditi.

Vir: nature.com

Pripravila: Mojca Kosem Avsec, mag. inž. strojn.,
inf. spec. za področji strojništva in proizvodnje

Združene države Amerike so prizadeli močno snežni viharji, zaradi katerih so mnogi domovi ostali brez električne energije, in posledično brez ogrevanja. Tamkajšnji strokovnjaki ocenjujejo, da bi nizkonapetostni podzemni daljnovodi v državi Massachusetts stali 2- do 10-krat več od nadzemnih. Podzemne električne in komunikacijske instalacije naj bi stale med 4 in 7 milijonov dolarjev na miljo, nadzemne le med 120 tisoč dolarji in 3,6 milijonov dolarjev, odvisno od terena.

Vir: WBUR

Pripravila: Mojca Kosem Avsec, mag. inž. strojn.,
inf. spec. za področji strojništva in proizvodnje

Razvijalci na MIT so razvili nov pristop k reševanju bayesovske optimizacije. Njihovi modeli so 10- do 100-krat hitrejši od tradicionalnih metod. Kot orodje uporabljajo temeljni model, usposobljen na tabelaričnih podatkih, ki samodejno prepozna relevantne spremenljivke, in postopek ponavlja, da bi se osredotočil na vedno boljše rešitve. Temeljni modeli so ogromni sistemi umetne inteligence, usposobljeni na obsežnih, splošnih naborih podatkov. To jim omogoča, da se prilagodijo različnim aplikacijam. Pridobljeni rezultati so prav tako v tabelarični obliki.

Vir: news.mit.edu

Pripravila: Mojca Kosem Avsec, mag. inž. strojn.,
inf. spec. za področji strojništva in proizvodnje

Jutranja kava lahko pomaga pri prečevanju raka in sladkorne bolezni.

Kofein in urejanja genov s pomočjo  CRISPR ustvari sistem, ki omogoča vnaprejšnje programiranje celic – in nato njihovo aktivacijo preprosto z zaužitjem majhnega odmerka kofeina iz kave, čokolade ali gazirane pijače. Pristop, znan kot kemogenetika, znanstvenikom omogoča natančen vklop in izklop aktivnosti urejanja genov znotraj ciljnih celic, vključno z močnimi imunskimi celicami T, ki se lahko borijo proti raku.

Vir: Texas A&M University, 28. februar  2026

Več o tem: https://pubs.rsc.org/en/content/articlelanding/2025/sc/d5sc05703e

Pripravila: dr. Tjaša Urbič, univ. dipl. kem.,
inf. spec. za področje kemije in naravoslovja

Drzna nova terapija si prizadeva ozdraviti sladkorno bolezen tipa 1 z obnovo inzulinskih celic – in usposabljanjem imunskega sistema za njihovo zaščito.

Raziskovalci razvijajo dvodelno terapijo za sladkorno bolezen tipa 1: laboratorijsko izdelane celice, ki proizvajajo inzulin, so združene s posebej zasnovanimi imunskimi celicami, ki jih ščitijo. Cilj je preprečiti imunskemu sistemu, da bi uničil presajene celice, brez uporabe imunosupresivnih zdravil.

Vir: Medical University of South Carolina, 2. marec 2026

Več o tem: https://www.musc.edu/

Pripravila: dr. Tjaša Urbič, univ. dipl. kem.,
inf. spec. za področje kemije in naravoslovja

Znanstveniki so odkrili, da lahko telesna vadba pomaga pri preprečevanju Alzheimerje bolezni.

Vadba lahko izostri um z obnovo zaščitnega ščita možganov. Raziskovalci so ugotovili, da telesna aktivnost spodbudi jetra k sproščanju encima, ki odstranjuje škodljivo beljakovino, zaradi katere krvno-možganska pregrada s starostjo postane prepustna. Pri starejših miših je zmanjšanje te beljakovine zmanjšalo vnetje in izboljšalo spomin. Odkritje kaže na presenetljivo pot od telesa do možganov, ki bi lahko navdihnila nove terapije za Alzheimerjevo bolezen. S staranjem postaja krvno-možganska pregrada bolj krhka. Ta gosto stisnjena mreža krvnih žil običajno ščiti možgane pred škodljivimi snovmi, ki krožijo po krvnem obtoku. Sčasoma pa lahko postane prepustna, kar omogoča vstop škodljivih spojin v možgansko tkivo. Posledica je vnetje, ki je povezano s kognitivnim upadom in se pogosto pojavlja pri motnjah, kot je Alzheimerjeva bolezen.

Vir: Univerza v Kaliforniji- San Francisco, 20.februar 2026

Več o tem: https://www.sciencedirect.com/

Pripravila: dr. Tjaša Urbič, univ. dipl. kem.,
inf. spec. za področje kemije in naravoslovja

V letu 2025 je Google predstavil ključne raziskovalne preboje na področju umetne inteligence in računalništva, ki pomenijo pomemben korak naprej v zmogljivosti in razumevanju inteligentnih sistemov. Novi modeli, kot je Gemini 3, dosegajo boljše rezultate pri multimodalnem razumevanju, sklepnem mišljenju in obdelavi kompleksnih informacij. Gemini 3 Pro je postavil nove standarde, medtem ko Gemini 3 Flash ponuja ugodno razmerje med zmogljivostjo in učinkovitostjo.

Poleg osnovnih modelov Google razvija tudi agentne sisteme, ki lahko izvajajo kompleksne naloge brez neposrednega človeškega nadzora. Ti agenti analizirajo velike količine podatkov, sintetizirajo informacije iz različnih virov in podpirajo raziskovalne delovne tokove, kot so priprava preglednih poročil in pomoč pri odločitvah o varnosti informacijskih sistemov.

Ta prizadevanja so del širše strategije, s katero Google stremi k temu, da umetna inteligenca ne ostane le orodje za iskanje po ključnih besedah, ampak postane sistem, ki razume, sklepa in podpira odločanje v kompleksnih znanstvenih in inženirskih domenah. Integracija modelov v storitve, kot so Google Search in Cloud AI, razširja njihov praktični potencial.

Vir:

• Blog.Google – uradni blog Google Research (2025)
• Računalniške novice

Pripravila: Sonja Zagorc Kontić, univ. dipl. inž. el.,
inf. spec. za področje elektrotehnike in računalništva

Rezultati potrjujejo, da učinkovitost fotokatalizatorja določa medfazna elektronika med kovino in polprevodnikom. Študija predstavlja pomembno izhodišče za racionalno načrtovanje naprednih materialov za čiščenje vode in zraka.

Raziskovalci z Odseka za anorgansko kemijo in tehnologijo na Kemijskem inštitutu so skupaj s sodelavci z Univerze v Novi Gorici ter HUN-REN Centre for Energy Research (Madžarska) pokazali, da delovanje platinskih (Pt) nanodelcev v fotokatalizi ni univerzalno, temveč ga določa polprevodniški nosilec.

S sistematično primerjavo materialov TiO2 in g-C3N4 ter nanosom enake količine Pt (1 wt. %) po identični sintezni poti so izolirali vpliv medfazne elektronike na delovanje katalizatorja. Napredna spektroskopska in elektrokemijska karakterizacija je pokazala, da na TiO2 Pt ostaja pretežno kovinski in učinkovito generira reaktivne kisikove zvrsti pod vidno svetlobo, medtem ko na g-C3N4 močne interakcije med kovino in nosilcem stabilizirajo mešane Pt0/Pt2+ vrste ter preusmerijo mehanizem prenosa naboja in oksidacij.

Vir: Kemijski inštitut, 26. februar 2026

Več o tem: https://www.sciencedirect.com/

Pripravila: dr. Tjaša Urbič, univ. dipl. kem.,
inf. spec. za področje kemije in naravoslovja

Prostorska organizacija molekul, celicam omogoča učinkovito vodenje številnih bioloških procesov. Poleg membranskih organelov pomembno organizacijsko enoto predstavljajo tudi biomolekularni kondenzati. Slednji nastanejo kot posledica šibkih interakcij med molekulami RNA in RNA-vezavnimi proteini. Že najmanjše spremembe v njihovi interakcijski mreži pa lahko vodijo do porušitve celičnih procesov in posledično razvoj različnih bolezni. Kljub številnim pristopom za preučevanje proteinskih interaktorjev tarčnih molekul RNA, ostaja potreba po razvoju metode z zmožnostjo prostorske ločljivosti interakcijskih partnerjev znotraj večplastnih kondenzatov.

Vir: Kemijski inštitut, 24. februar 2026

Več o tem: https://academic.oup.com

Pripravila: dr. Tjaša Urbič, univ. dipl. kem.,
inf. spec. za področje kemije in naravoslovja

Na Fakulteti za elektrotehniko Univerze v Ljubljani je januarja 2026 potekal tradicionalni poslovni dogodek Simfonija elektrotehnike+ 2026, ki povezuje predstavnike gospodarstva, raziskovalnih institucij in akademskega okolja. Letošnja osrednja tema je bila vseživljenjsko učenje, prenos znanja ter razvoj kompetenc za prihodnost, saj se elektrotehnika in sorodne inženirske panoge razvijajo izjemno hitro, hkrati pa gospodarstvo vse bolj občuti pomanjkanje ustreznih kadrov.

Udeleženci dogodka so opozorili, da se slovensko gospodarstvo že sooča z izrazitim pomanjkanjem inženirjev, medtem ko tehnološki razvoj zahteva vse hitrejše prilagajanje znanja in novih kompetenc. Dekan Fakultete za elektrotehniko prof. dr. Marko Topič je poudaril, da se znanje na področju inženirstva stalno nadgrajuje, zato postaja vseživljenjsko učenje pomembna naložba tako za posameznike kot za podjetja.

Posebna pozornost je bila namenjena tudi mikrodokazilom, novi obliki krajših izobraževalnih programov, ki potrjujejo pridobitev specifičnih znanj in kompetenc. Minister za visoko šolstvo, znanost in inovacije prof. dr. Igor Papič je izpostavil, da je Slovenija med prvimi državami v Evropi, ki je vzpostavila delujoč sistem mikrodokazil. Njihov namen je, da gospodarstvo predlaga vsebine dodatnega izobraževanja, fakultete pa pripravijo ciljno usmerjene programe, prilagojene potrebam trga.

Na dogodku je predstojnik Laboratorija za telekomunikacije prof. dr. Andrej Kos opozoril, da se elektrotehnika in sorodne panoge razvijajo zelo hitro, medtem ko tradicionalni izobraževalni cikli tem spremembam pogosto ne sledijo. V času demografskih sprememb in pomanjkanja strokovnjakov zato postaja znanje ena ključnih strateških naložb, nove oblike izobraževanja pa predstavljajo pomemben način prilagajanja potrebam sodobnega gospodarstva.

Vir:

• https://www.dnevnik.si
• https://fe.uni-lj.si

Pripravila: Sonja Zagorc Kontić, univ. dipl. inž. el.,
inf. spec. za področje elektrotehnike in računalništva

Raziskovalci laboratorija LECAD (Fakulteta za strojništvo UL) so razvili nov pristop spremljanja obrabe polimerno kompozitnih zobnikov, ki se namesto na površino zobnikov osredotoča na analizo delcev, nastalih pri njihovi obrabi. Študija, objavljena v reviji Wear, kaže, da je z analizo delcev mikroplastike možno zanesljivo in ponovljivo prepoznavati vzorce obrabe. Raziskovalci v članku predstavljajo metodologijo, ki temelji na digitalni mikroskopiji in računalniški analizi slik.

Vir: Fakulteta za strojništvo UL

Pripravila: Mojca Kosem Avsec, mag. inž. strojn.,
inf. spec. za področji strojništva in proizvodnje

Mreža občanske znanosti je v sodelovanju s Centralno tehniško knjižnico Univerze v Ljubljani organizirala razpravo o enem ključnih vprašanj občanske znanosti: kako zagotoviti trajnostno in vključujoče financiranje projektov, kjer so predstavniki financerjev, političnih odločevalcev ter raziskovalnih organizacij poskušali odgovoriti na vprašanja, kot so (med drugim):

• Kako finančno podpreti projekte občanske znanost pri nas?
• Kje iskati finančno podporo?
• Kakšne so dosedanje izkušnje s prijavami na razpise ARIS?

12. marca 2026 so imeli v prostorih CTK Živa Sukič (ARIS), Tit Neubauer (MVZI), Zarja Muršič (ambasadorka občanske znanosti), dr. Urška Lampe (IRRIS), dr. David Kocman (IJS), Marjana Hönigsfeld (LUTRA) in Žiga Cerkvenik (NIB) razpravo glede financiranja občanske znanosti v Sloveniji. V razpravi je bil poudarek na naslednjih izzivih:

• potreba po večji dostopnosti razpisov tudi za nevladne organizacije in manjše pobude,
• priznavanje in financiranje koordinacijskega ter prostovoljskega dela,
• pomen stabilnega, večletnega financiranja za razvoj skupnosti,
• jasnejši kriteriji ocenjevanja in večja vključenost strokovnjakov za občansko znanost,
• prilagoditev razpisov različnim znanstvenim disciplinam,
• potreba po mehanizmih pred-financiranja za manjše organizacije.

Na dogodku je bilo izpostavljeno, da občanska znanost prinaša izjemno vrednost za družbo, vendar brez ustreznih finančnih modelov težko doseže svoj polni potencial – ključna je predvsem dolgoročna podpora in vključevanje različnih akterjev. Dogodek je še en korak k oblikovanju bolj vključujočega raziskovalnega prostora, kjer lahko sodelujejo tako raziskovalne institucije kot tudi skupnosti, društva in posamezniki.

Ogled posnetka je možen na ARNES Video na kanalu CTK.

Organizator dogodka sta Mreža občanske znanosti in Centralna tehniška knjižnica Univerze v Ljubljani (CTK).

Vir: Mreža občanske znanosti

Vljudno vas naprošamo, da nam z izpolnitvijo Vprašalnika o uporabi pravice do sekundarnega publiciranja v praksi pomagate raziskati poznavanje avtorskih pravic v znanstveni skupnosti. Izpolnjevanje vprašalnika vam bo vzelo približno od 5 do 15 minut, odgovore pa zbiramo do 9. aprila 2026.

Vprašalnik je namenjen raziskovalcem in podpornim strokovnjakom, ki predstavljajo pomemben del raziskovalne skupnosti in ki raziskovalcem pomagajo pri objavah rezultatov raziskav v odprtem dostopu (npr. podatkovni strokovnjaki, knjižničarji, upravljavci repozitorijev in drugi strokovnjaki).

Naš cilj je s pomočjo vaših odgovorov zbrati in analizirati informacije o izvajanju zakonodaje, predvsem glede pridržanja avtorskih pravic za zagotovitev odprtega dostopa do raziskovalnih rezultatov (ang. Rights Retention) in uveljavljanja pravice do sekundarnega publiciranja (ang. Secondary Publication Right). Zbrani podatki bodo uporabljeni za izboljšanje podpornih storitev za raziskovalce pri znanstvenoraziskovalnem delu po načelih odprte znanosti.

Vprašalnik sta pripravili Centralna tehniška knjižnica Univerze v Ljubljani (CTK) in Univerzitetna knjižnica Maribor (UM UKM) v okviru Akcijskega načrta za odprto znanost za izvedbo Ukrepa 6.2 ReZrIS30.

Za vaše sodelovanje se vam lepo zahvaljujemo!

Vir: Odprta knjižnica

Zrak v mestih je preplavljen s šokantno količino lebdeče plastike

Onesnaženje s plastiko ni prisotno le v oceanih in tleh. Znanstveniki so odkrili ogromne količine mikroskopske plastike, ki lebdi v mestnem zraku. Prah s cest in padavine igrata pomembno vlogo pri premikanju teh delcev skozi ozračje.

Mikroplastika (MP) in nanoplastika (NP) postajata v zadnjih 20 letih ena najpomembnejših oblik onesnaževanja okolja. Onesnaženje s plastiko ni prisotno le v oceanih in tleh. Te drobne plastične delce so odkrili v vseh večjih delih zemeljskega sistema, vključno z atmosfero, hidrosfero, litosfero in biosfero. Raziskovalci so odkrili, da mestni zrak vsebuje veliko več mikroplastike in nanoplastike, kot so mislili prej. Prah s cest in padavine igrata pomembno vlogo pri premikanju teh delcev skozi ozračje.

Vir: Chinese Academy of Sciences Headquarters, 12. januar 2026

Več o tem: https://www.science.org/

Pripravila: dr. Tjaša Urbič, univ. dipl. kem.,
inf. spec. za področje kemije in naravoslovja

Ugotovitve, objavljene v reviji Nature, kažejo, da imajo tropske žuželke le omejeno sposobnost prilagajanja segrevanju podnebja.

Obsežna nova študija več kot 2000 vrst žuželk razkriva zaskrbljujočo resničnost: številne žuželke so morda veliko manj sposobne spopasti se z naraščajočimi temperaturami, kot so znanstveniki nekoč upali. Raziskovalci so ugotovili, da medtem ko lahko nekatere vrste, ki živijo na višjih nadmorskih višinah, začasno povečajo svojo odpornost na vročino, pa mnogim žuželkam v tropskih nižinah, kjer je biotska raznovrstnost najvišja, ta prilagodljivost manjka. Ker žuželke igrajo bistveno vlogo opraševalcev, razkrojevalcev in plenilcev, bi se njihova ranljivost lahko razširila na celotne ekosisteme.

Vir: Univerza v Würzburgu, 5. marec 2026

Več o tem: https://www.nature.com/

Pripravila: dr. Tjaša Urbič, univ. dipl. kem.,
inf. spec. za področje kemije in naravoslovja

V enem najhitrejših umikov ledenikov, kar jih je bilo kdaj opaženih, je ledenik Hektoria na Antarktiki v samo dveh mesecih izgubil skoraj polovico ledu, potem ko se je dvignil z ravnega morskega dna.

Antarktični ledenik Hektoria je znanstvenike osupnil, saj se je v samo dveh mesecih umaknil za osem kilometrov, skoraj polovica pa se je zrušila v rekordnem času. Hiter razpad je povzročila ravna, podvodna skalna površina, ki je ledeniku omogočila, da je nenadoma zaplaval in se od spodaj zlomil. Satelitski in seizmični podatki so dramatično verižno reakcijo zajeli skoraj v realnem času. Ugotovitve vzbujajo zaskrbljenost, da bi se lahko nekega dne prav tako hitro zrušili tudi veliko večji ledeniki.

Vir: University of Colorado at Boulder, 26. januar 2026

Več o tem: https://www.nature.com/

Pripravila: dr. Tjaša Urbič, univ. dipl. kem.,
inf. spec. za področje kemije in naravoslovja

Razvoj tehnologij za shranjevanje električne energije je eden ključnih izzivov sodobne elektrotehnike in energetike. V zadnjem obdobju so se pojavili pomembni premiki na tem področju, ki obetajo višjo energetsko učinkovitost, daljšo življenjsko dobo sistemov in večjo zanesljivost omrežij.

Eden izmed obetavnih pristopov je Liquid Air Energy Storage (LAES), sistem, ki uporablja tekoči zrak za shranjevanje energije. V Veliki Britaniji je stekla gradnja projekta s kapaciteto 50 MW / 300 MWh, kar omogoča shranjevanje velike količine električne energije in njeno sproščanje po potrebi. Prednost LAES tehnologije je predvsem v dolgi življenjski dobi (40–50 let) in minimalni degradaciji, ki je pogosta pri tradicionalnih litij‑ionskih baterijah.

Poleg tega Wide-Bandgap (WBG) polprevodniki, kot sta silicijev karbid (SiC) in galijev nitrid (GaN), omogočajo bolj učinkovito pretvorbo in upravljanje energije v visokozmogljivih sistemih. Ti materiali so bistveni za močnostne pretvornike, elektromotorje električnih vozil in sisteme obnovljivih virov energije, saj zagotavljajo manjše toplotne izgube, višjo prebojno napetost in hitrejše stikalo. S tem se zmanjšujejo energetske izgube in povečujejo zmogljivosti električnih sistemov.

Raziskave tudi kažejo, da so novi materiali in tehnologije za shranjevanje pomembni za stabilnost elektroenergetskega omrežja, še posebej v obdobjih povečanega povpraševanja ali zmanjšane proizvodnje iz obnovljivih virov. Sistemi, kot je LAES, v kombinaciji z WBG komponentami omogočajo integracijo večjih deležev sončne in vetrne energije v omrežje, hkrati pa zagotavljajo hitro odzivnost in zanesljivost.

Napredki pri shranjevanju električne energije tako ne vplivajo le na tehnološke in inženirske rešitve, temveč tudi na strategijo trajnostne energetike, saj omogočajo učinkovito izrabo energije in zmanjševanje odvisnosti od fosilnih virov.

Vir:

• Liquid Air Energy Storage – BorntoEngineer, 2026
• Recent advancements in WBG semiconductor switches – ECST, 2025
• Wide Bandgap Monthly Insights – SiC/GaN power electronics, 2025

Pripravila: Sonja Zagorc Kontić, univ. dipl. inž. el.,
inf. spec. za področje elektrotehnike in računalništva