#Bilten CTK – marec 2025

Na mednarodnem sejmu zabavne elektronike CES 2025, ki je potekal med 7. in 10. januarjem v Las Vegasu v ZDA, so največ pozornosti pritegnili kitajski humanoidni roboti, kar je še en dokaz vodilnega položaja Kitajske na področju tehnoloških inovacij. Kitajska podjetja, kot so Robotera, Agibot, Fourier, Galbot, Unitree in XPENG, so predstavila napredne humanoidne robote, ki so navdušili obiskovalce sejma. Razvoj humanoidnih robotov je v zadnjih letih doživel hitro rast, predvsem zaradi napredka umetne inteligence in strojnega učenja.

Humanoidni roboti postajajo vse bolj sposobni učenja, prilagajanja in izvajanja nalog v različnih industrijskih in družbenih sektorjih. Z napredkom generativne umetne inteligence, lahko roboti zdaj posnemajo človeške akcije in se učijo na podlagi izkušenj. Na CES 2025 je bilo mogoče videti številne robote, ki bodo v prihodnosti igrali pomembno vlogo na področjih, kot so nega starejših, pomoč na domu, logistika, gostinstvo in celo v vojski.

Zaradi povečanja investicij v raziskave in razvoj ter rastočega povpraševanja se humanoidni roboti hitro razvijajo, kar se odraža tudi v rastočem trgu. Leta 2023 je bil globalni trg humanoidnih robotov vreden 2,43 milijarde ameriških dolarjev, do leta 2023 pa naj bi ta vrednost narasla na 66 milijard dolarjev. Glavni dejavniki rasti so pomanjkanje delovne sile, staranje prebivalstva ter potreba po avtomatizaciji v različnih industrijskih sektorjih.

Kitajska podjetja, kot je UBTech Robotics, že razvijajo humanoidne robote za različne industrije, vključno z avtomobilsko in logistično industrijo, medtem, ko inovacijski center Chengdu deluje na področju napredne tehnologije za humanoidne robote. Poleg tega Kitajska podpira razvoj robotike tudi z ustanovitvijo posebnega sklada za robotiko v vrednosti 1,4 milijarde dolarjev, ki bo spodbujal tehnološke inovacije in pospešil komercializacijo teh naprednih tehnologij.

Več o tem: 

• izvoznookno.si
• circuitdigest.com

Pripravila: Sonja Zagorc Kontić, univ. dipl. inž. el.,
inf. spec. za področje elektrotehnike in računalništva

Nova študija raziskovalcev z UCL in Univerze v Ljubljani ugotavlja, nove podrobnosti o načinih mumificiranja.

V raziskavi, objavljeni v Journal of the American Chemical Society (JACS), so raziskovalci  prvič sistematično preučili vonjave mumificiranih trupel z združevanjem mešanice inštrumentalnih in senzoričnih tehnik, vključno z elektronskim “nosom” in usposobljenimi človeškimi “vohači”. Preučevali so devet staroegipčanskih mumij.

Ti novi podatki so nam odprli vpogled v materiale, uporabljene pri mumificiranju, in v razvoj praks in sestavin, ter razkrivajo podrobnosti tudi o načinu shranjevanja teh starodavnih ostankov v muzejih.  

Upamo, da bodo konzervatorji z uporaba tovrstne kemične analize lahko varno ohranjali in  zaščitili te starodavne artefakte skupaj z njihovimi edinstvenimi vonji.

Vir: University College London, 14. februar 2025

Več o tem: pubs.acs.org

Pripravila: dr. Tjaša Urbič, univ. dipl. kem.,
inf. spec. za področje kemije in naravoslovja

Ta prelomna študija odkriva dokaze, da se je zemlja v železni dobi v Veliki Britaniji podedovala po ženski liniji, pri čemer so se možje preselili k ženini skupnosti. To naj bi bil prvi tak primer dokumentiran v evropski prazgodovini.

Raziskovalci so izkoristili redko priložnost za sekvenciranje DNK številnih članov ene skupnosti. Pridobili so več kot 50 starodavnih genomov iz niza grobišč v Dorsetu v južni Angliji, ki so bili v uporabi pred in po rimskem osvajanju leta 43 po Kr. Rezultati so razkrili, da je bila ta skupnost osredotočena na vezi po ženski liniji.

Vir: Trinity College Dublin, 15. januar 2025

Več o tem: nature.com

Pripravila: dr. Tjaša Urbič, univ. dipl. kem.,
inf. spec. za področje kemije in naravoslovja

Raziskovalci na UF Health so z novimi študijami odkrili, zakaj moški in ženske stres doživljajo drugače. Ugotovili so tudi, kako se možganski molekularni mehanizmi prilagajajo akutnim izzivom.

Možgani proizvajajo nevrosteroid, imenovan alopregnanolon ali AP, kot odziv na akutni stres – kratko, a intenzivno reakcijo na nenaden izziv ali grožnjo. Povišane ravni so ključni del začetnega odziva telesa na stres, saj posameznikom pomagajo pri hitrem prilagajanju in uravnavanju njihovih reakcij. Na primer, ko se soočamo s stresnimi dogodki, kot je neposredna nevarnost, povišane ravni AP povečajo osredotočenost in energijo, tako da posameznikom pomagajo ostati na pravi poti in se učinkovito odzvati.

Proizvodnja AP je odvisna od encima, imenovanega 5α-reduktaza ali 5αR, ki obstaja v dveh glavnih oblikah: 5αR1 in 5αR2. Raziskovalci UF College of Pharmacy so s študijami na živalih razkrili, kako ti encimi delujejo, in poudarili biološke razlike v odzivih na stres med moškimi in ženskami.

Moški so na splošno bolj nagnjeni k izkazovanju zunanjih, agresivnih reakcij, medtem ko imajo ženske veliko večjo nagnjenost k ponotranjenju svojih odzivov. Ta razlika naj bi prispevala k večji razširjenosti anksioznosti in depresije pri ženskah.

Študija je pokazala, da akutni stres zviša raven 5αR2 v sprednjem delu možganov samcev laboratorijskih podgan – ne pa tudi 5αR1. Podganje samice niso pokazale takšne spremembe, kar kaže na pomembno spolno specifično razliko. Raziskovalci so s tem odkrili možnost obvladovanja stresa na molekularni ravni. Raziskovalci so ugotovili, da je 5αR2 bistven za proizvodnjo AP med stresom, medtem ko 5αR1 pomaga vzdrževati izhodiščne ravni tega nevrosteroida.

Vir: University of Florida, 13. februar 2025

Več o tem: science.org

Pripravila: dr. Tjaša Urbič, univ. dipl. kem.,
inf. spec. za področje kemije in naravoslovja

Od svojega nastanka leta 2007 je Človeška baza metabolitov (HMDB) ključni vir za raziskovalce, ki nudi celovite referenčne informacije o človeških metabolitih ter njihovih bioloških, fizioloških in kemijskih lastnostih.

Human Metabolome Database (HMDB) je prosto dostopna spletna baza podatkov, ki vsebuje podrobne informacije o več kot 220.000 metabolitih (produktov v procesu presnove) v človeškem telesu ter 8.600 povezanih beljakovinah (encimih in transporterjih). Namenjena je raziskavam v medicini, biokemiji, farmaciji in prehranski znanosti, saj omogoča vpogled v metabolne procese in njihovo povezanost z boleznimi, prehrano ter zdravili.

Vsak zapis v HMDB vsebuje podrobne informacije o kemijskih lastnostih, biološki vlogi, koncentracijah v različnih telesnih tekočinah in povezanih boleznih. Baza omogoča napredno iskanje po besedilu, kemijskih strukturah in bioloških zaporedjih ter je povezana s številnimi drugimi zbirkami, kot so KEGG, PubChem, ChEBI, UniProt in GenBank.

Poleg tega je HMDB del širšega ekosistema podatkovnih zbirk, ki vključuje DrugBank (zdravila in njihovi metaboliti), T3DB (toksini), SMPDB (metabolne in bolezenske poti) ter FooDB (sestavine hrane).

HMDB sledi načelom FAIR (najdljivost, dostopnost, interoperabilnost in ponovna uporabnost), kar pomeni, da so podatki natančno urejeni, povezani in enostavno dostopni raziskovalcem. Zaradi svoje obsežnosti in natančnosti je ključen vir za razumevanje metabolnih procesov, identifikacijo biomarkerjev in razvoj novih terapevtskih pristopov.

Baza je dostopna na: https://www.hmdb.ca/

Del vsebine tega članka je bil ustvarjen s pomočjo ChatGPT,  verzija februar 2025

Pripravila: Breda Simončič, univ. dipl. bibl. in prof. soc.

Rebeka Kropivšek Leskovar, razvojna inženirka v skupini Interblock, je prejemnica naziva Inženirka leta 2024. Nagrado je prejela za svojo karierno pot, ki združuje raziskovalni duh, etičen odnos do tehnologije in osredotočenost na človeka. S svojim delom na področju aplikacij strojnega vida je zgled mlajšim generacijam, še posebej dekletom, saj dokazuje, da je možno ostati zvest sebi in ustvarjati inovacije, ki izboljšujejo vsakdan.

Na slavnostni razglasitvi v Cankarjevem domu je zbrane nagovoril minister za visoko šolstvo, znanost in inovacije dr. Igor Papič, dogodka pa sta se udeležila tudi minister za vzgojo in izobraževanje dr. Vinko Logaj ter ministrica za digitalno preobrazbo mag. Ksenija Klampfer. Minister dr. Igor Papič je izpostavil pomembnost inovacij za družbo in spodbujal mlade, naj iščejo nove rešitve. Medeja Lončar iz podjetja Siemens pa je poudarila, da so za preboje ključni tako tehnološki kot človeški in družbeni prispevki, pri čemer ni pomemben spol, ampak talent. Zdravka Zalar, nova predsednica projekta »Inženirke in inženirji bomo!«, je opozorila na pomen tehničnega znanja in spodbujala mlade, da se odločijo za izobraževanje na tem področju.

Izbor, v katerem so sodelovale različne komisije, vključuje 10 nominirank, med katerimi je Rebeka Kropivšek Leskovar izstopala kot navdih za prihodnje inovatorke.

Vir: inzenirka-leta.si

Pripravila: Sonja Zagorc Kontić, univ. dipl. inž. el.,
inf. spec. za področje elektrotehnike in računalništva

Med znanstvenicami Snegulki Detoni pripada pomembno mesto, saj je bila prva raziskovalka in univerzitetna predavateljica na področju fizike v Sloveniji, ki je delovala tudi na področju kemije.

Snegulka Detoni se je rodila 22. maja 1921 na Notranjskem, v vasici Begunje pri Cerknici. Del mladosti je preživela v rojstni vasi, nato se je zaradi šolanja preselila v Ljubljano. Po maturi je vpisala študij na Kemijskem inštitutu Tehniške fakultete.

Snegulka Detoni je študij zaključila leta 1944 kot prva diplomantka profesorja fizike Antona Peterlina z diplomsko tezo o optičnih značilnostih škrobovih raztopin z naslovom Strujni dvojni lom škrobovih raztopin. Prvo zaposlitev je leta 1945 našla na Bakteriološkem inštitutu Medicinske fakultete. Na povabilo priznanega profesorja fizike in kasneje akademika Antona Peterlina (1908-1993) se je leta 1946 Snegulka Detoni zaposlila na Oddelku za fiziko Tehniške fakultete. Posvetila se je raziskavam vodikove vezi z vibracijsko spektroskopijo in s pripravo ustreznih spojin in kristalov. Raziskovala je infrardeče in ramanske spektre organskih molekul z vezmi S-O, Se-O, P-O in C-N in organske kisline z močnimi in šibkimi vezmi. Kot nadaljevanje za diplomo začetega dela je izdelala načrt za izdelavo Couettove kamere za merjenje strujnega dvojnega loma, ki naj bi jo izdelali na Oddelku za strojništvo Tehniške fakultete, ampak izdelava je potekala prepočasi. Zato je leta 1954 preselila na Katedro za strukturno kemijo in se pod mentorstvom kemika, pedagoga in kasnejšega akademika Dušana Hadžija (1921–2019) lotila raziskovanja strukture sulfinskih kislin. To temo je leta 1956 zagovarjala v svoji doktorski disertaciji, kot prva izmed znanstvenic, ki so doktorirale na Tehniški fakulteti (leta 1957 je poleg nje doktorirala le še Vida Tišler Kuhelj). 

Življenjski sopotnik Snegulke je postal Anton Moljk, s katerim se je poročila v zrelih letih, otrok nista imela. V visoki starosti 94 let je umrla 14. januarja 2016 v domu starejših občanov na Bokalcih. Pokopana je na pokopališču v svojem rojstnem kraju Begunje pri Cerknici.

Vir: Kemijski inštitut, 10. februar 2025

Več o tem: www.ki.si

Pripravila: dr. Tjaša Urbič, univ. dipl. kem.,
inf. spec. za področje kemije in naravoslovja

Slovenija je s prvim januarjem 2025 postala polnopravna članica Evropske vesoljske agencije (Esa), kar je velik dogodek za slovenski vesoljski sektor, pa tudi širše za gospodarstvo in znanost. »Esa ima zdaj 23 držav članic. To je zgodovinski dan tako zanjo kot za vašo državo. Naj spomnim, zadnjič smo novo članico v agencijo dobili pred desetimi leti,« je poudaril Josef Aschbacher, generalni direktor ESE.

Vesoljska industrija se bliskovito spreminja. V razvoj vesoljskih tehnologij je zaenkrat vključenih več kot 40 slovenskih podjetij, razvojni inštituti in tri slovenske univerze, ki bodo imele zdaj še več možnosti za vključevanje v evropske vesoljske programe in s tem za razvoj vesoljskih tehnologij in aplikacij.

Vir: delo.si (dostopano 18. februar 2025)

Pripravila: Mojca Kosem Avsec, mag. inž. strojn.,
inf. spec. za področji strojništva in proizvodnje

Natančen nadzor nad celicami v globokih tkivih ostaja velik izziv. Ultrazvok predstavlja obetavno rešitev za in vivo terapevtske aplikacije, saj omogoča neinvazivno stimulacijo celic z visoko prostorsko in časovno natančnostjo.

Inflamasomi povzročijo izločanje vnetnih citokinov in piroptozo, smrt okužene celice. S svojim dvojnim delovanjem so močno obrambno orodje prirojenega imunskega sistema v boju proti škodljivim mikrobom. Rakaste celice pa so iznašle številne načine, da se skrijejo pred imunskim sistemom, kar omogoči razvoj bolezni. Raziskovalci na Kemijskem inštitutu so po zgledu inflamasomov razvili nov terapevtski pristop, s citokini obogateno piroptozo, ko v tumorjih najprej sprožijo lokalno izločanje imunostimulatornih citokinov, nato pa povzročijo imunogeno celično smrt rakastih celic.

Vir: Kemijski inštitut, 15. januar 2025

Več o tem: nature.com

Pripravila: dr. Tjaša Urbič, univ. dipl. kem.,
inf. spec. za področje kemije in naravoslovja

Raziskovalci San Hadži, Zala Živič, Uroš Zavrtanik in Jurij Lah s Katedre za fizikalno kemijo Fakultete za kemijo in kemijsko tehnologijo Univerze v Ljubljani so skupaj s kolegi s Kemijskega inštituta in Univerze v Bruslju (VUB) objavili članek v reviji Nature Communications z naslovom Mehko prepoznavanje DNA s transkripcijskim dejavnikom HigA2 iz Vibrio cholerae (Fuzzy recognition by the prokaryotic transcription factor HigA2 from Vibrio cholerae).

Klasični pogled na prepoznavanje bioloških molekul temelji na analogiji ključ – ključavnica, v skladu s katero specifična vezava molekul poteče zaradi njihove strukturne in kemijske komplementarnosti. Kasneje se je ta pogled razširil na vezavo, ki vključuje strukturno spremembo (angl. induced fit), vendar tudi v tem primeru nastane strukturno jasno definiran kompleks. V zadnjem času pa se je pokazalo, da obstaja še en način, t.i. mehka (angl. fuzzy) vezava, kjer eden od partnerjev v kompleksu ohrani visoko stopnjo dinamike.

Vir: FKKT, 16. japril 2024

Več o tem: nature.com

Pripravila: dr. Tjaša Urbič, univ. dipl. kem.,
inf. spec. za področje kemije in naravoslovja

Raziskovalci Fakultete za kemijo in kemijsko tehnologijo Univerze v Ljubljani dr. Hend Mahgoub, dr. Ida Kraševec, Aleksander Kravos, dr. Klara Retko, prof. dr. Irena Kralj Cigić in prof. dr. Matija Strlič so v raziskavi, ki je zajemala 89 vzorcev papirja, narejenega med 1844 in 1990, ugotovili, da je akumulacija oksalne kisline v papirju povezana z vsebnostjo lignina in da ima oksalna kislina odločujoč vpliv na kislost papirja in s tem na hitrost njegove razgradnje.

S tem so končno razjasnili desetletja neodgovorjeno vprašanje o vlogi lignina med razgradnjo ter hkrati tudi pojasnili, zakaj hlapne organske kisline, kot sta ocetna ali mravljinčna, nimajo pomembne vloge pri razgradnji papirja v knjižnicah in arhivih. Novo znanje bo prispevalo k pravilnejšim odločitvam o dolgoročni hrambi zbirk kulturne dediščine.

Vir: FKKT, 9. januar 2025

Več o tem: sciencedirect.com

Pripravila: dr. Tjaša Urbič, univ. dipl. kem.,
inf. spec. za področje kemije in naravoslovja

Festival Odprte hiše Slovenije (OHS), ki najširši javnosti ponuja brezplačne oglede odlične arhitekture in prostorskih ureditev, bo letos potekal od petka, 11. aprila, do nedelje, 13. aprila 2025.

OHS je del mednarodne mreže Open House Worldwide, ki poteka tako, da so z izhodiščem na spletnem portalu slovenske sodobne arhitekture, organizirana vodenja in izleti po izbranih objektih po Sloveniji in tujini, kjer se zainteresirana javnost neposredno seznani z najkakovostnejšimi arhitekturnimi in krajinskimi izvedbami, pa tudi z njihovimi projektanti, izvajalci in investitorji ter uporabniki.

Poleg enkratne neposredne izkušnje doživetja zanimivih in inovativnih arhitekturnih stvaritev, je namen festivala tudi izmenjava praktičnih izkušenj, dvig prostorske kulture ter osebno in poslovno povezovanje.

Festival Odprte hiše Slovenije bo v letu 2025 potekal že šestnajstič. Najširši javnosti bo omogočil brezplačen ogled najsodobnejših projektov slovenske arhitekturne produkcije in ostalih pomembnih projektov kulturne dediščine. Ogledi stavb ponujajo obiskovalcem osebno izkušnjo v arhitekturi in razkrivajo zgodbe o procesu načrtovanja, izgradnje/prenove in uporabe stavb.

Vse predlagane oz. prijavljene projekte predhodno pregleda strokovna žirija festivala OHS  in oceni njihovo ustreznost za predstavitev na arhitekturnem festivalu. Potrjeni projekti se avtomatsko uvrstijo tudi v Zbirko slovenske arhitekture na spletni platformi OHS.

Kako potekajo ogledi na festivalu?

• Po potrditvi strokovne žirije je projekt uvrščen v program festivala, ki se objavi približno en mesec pred festivalom.
• Organizirani so do 3 termini ogleda posameznega projekta oz. po dogovoru z lastnikom in avtorjem.
• Vsak ogled traja cca. 45 minut. V skupini je 20 – 45 obiskovalcev.
• Prijave na oglede projektov in zunanjih ureditev se odprejo deset dni pred festivalom OHS. Prijave obiskovalcev so obvezne. Festivalski dogodek je zavarovan.
• Na vsakem ogledu je prisoten vsaj en predstavnik ekipe OHS, ki skrbi za optimalen potek dogodka in usmerja obiskovalce.
• V ekipi je okoli petdeset prostovoljcev, ki se trudijo, da vse poteka gladko in da se obiskovalci, arhitekti in lastniki počutijo odlično.

Vir: https://odprtehiseslovenije.org/zbirka/

Pripravila: dr. Doris Dekleva Smrekar, univ. dipl. inž. arh.,
informacijski specialist za področje arhitekture, urbanizma in designa

Centralna tehniška knjižnica (CTK) se zadnje čase pogosto omenja v medijih kot ena redkih knjižnic v Ljubljani, ki študentom omogoča učenje tudi v večernih urah in ob koncih tedna. V izpitnem obdobju so pred našo knjižnico dolge vrste čakajočih, saj smo eden redkih prostorov, ki ostaja dostopen pozno v noč. Povpraševanje po čitalniških mestih močno presega razpoložljive kapacitete, kar kaže na veliko potrebo po dodatnih študijskih prostorih v prestolnici.

Zavedamo se, kako pomembno je prijazno in dostopno študijsko okolje, zato si prizadevamo za izboljšave – tako z zagotavljanjem optimalnih pogojev v obstoječih čitalnicah kot z načrtovanjem novih prostorov v prihodnosti. Kljub temu težave s prostorsko stisko ostajajo.

Morda pa bi bila ena od možnih rešitev, da bi v času izpitnih obdobij fakultete začasno namenile nekatere predavalnice za učenje. Tako bi študenti dobili več možnosti za kakovostno pripravo na izpite, univerza pa bi lahko obstoječe prostore bolje izkoristila v korist akademske skupnosti.

CTK ostaja zanesljiv partner študentom in izobraževalnim ustanovam – ne le s svojo dostopnostjo, ampak tudi z vizijo izboljšav za prihodnost.

Več o tem: 

• Vroči mikrofon – Val 202
• 24ur.com: Premalo mest v čitalnicah
• RTVSLO: ŠOU v Ljubljani za širitev kapacitet čitalnic
• Ljubljanainfo: Študijski kotički v Ljubljani

Pripravila: Sonja Zagorc Kontić, univ. dipl. inž. el.,
inf. spec. za področje elektrotehnike in računalništva

Na Centru za jezikovne vire in tehnologije UL gradijo veliki generativni jezikovni model, imenovan GaMS, ki je podoben modelu Chat GPT in zasnovan posebej za slovenščino.

Da bo lahko učinkovito deloval, organizirajo zbiralno akcijo besedil v slovenščini. Zbirajo raznovrstna besedila, kot so zabeležke, elektronska sporočila, blogovski zapisi, zapisi na družbenih omrežjih, članki in poročila. Ni važno, ali so besedila standardna ali nestandardna, lektorirana ali nelektorirana. Besedila zbirajo na spletni strani Povejmo.si

Vir: Univerza v Ljubljani (dostopano 18. februar 2025)

Pripravila: Mojca Kosem Avsec, mag. inž. strojn.,
inf. spec. za področji strojništva in proizvodnje

Raziskovalci Fakultete za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani so skupaj z mednarodnimi strokovnjaki na podlagi podatkov vesoljskega teleskopa James Webb prišli do prelomnega odkritja o razvoju lastnosti vesoljskega prahu v galaksijah zgodnjega vesolja. Študija med drugim razkriva ključno vlogo zgodnjih supernov pri njegovem nastanku.

Vesoljski prah je sestavljen iz drobnih trdnih delcev in je temeljna sestavina galaksij. Ima ključno vlogo pri nastajanju zvezd, saj omogoča nastanek oblakov molekularnega plina. Poleg tega prah absorbira in razprši ter sčasoma ponovno odda svetlobo zvezd v galaksijah, odvisno od njihove valovne dolžine. Ta proces, znan kot slabljenje, je matematično opisan s krivuljo slabljenja, ki je odvisna od lastnosti prahu, na primer velikosti zrn in kemične sestave, in njegove prostorske porazdelitve glede na zvezde v galaksiji.

Raziskovalci so do odkritja prišli na podlagi podatkov vesoljskega teleskopa James Webb, ki je trenutno najnaprednejši vesoljski observatorij, zasnovan za raziskovanje zgodnjega vesolja, nastanka galaksij, zvezd in planetov ter iskanje znakov življenja zunaj našega osončja. 

Vir: Univerza v Ljubljani (dostopano 18. februar 2025)

Pripravila: Mojca Kosem Avsec, mag. inž. strojn.,
inf. spec. za področji strojništva in proizvodnje

Evropa si prizadeva prenesti čim več tovora iz prezasedenih cest na železniški promet. Za ta cilj je ključen učinkovit prenos informacij med deležniki, kar je osrednja tema projekta T4RAIL IT-SI, v katerem sodeluje Fakulteta za pomorstvo in promet Univerze v Ljubljani. Projekt se osredotoča na izboljšanje komunikacije pri upravljanju vlakov ob prehajanju mej. Namen je analizirati uporabo digitalnega orodja za prevajanje sporočil v železniškem žargonu in posodobiti obstoječe rešitve za sporazumevanje strojevodij in prometnikov.

Po trenutno veljavnih predpisih morata strojevodja in prometnik poznati čezmejni jezik na ravni B1. Projekt skuša olajšati komunikacijo z orodjem, ki omogoča premostitev jezikovnih ovir. Testiranje bo potekalo na mejnih prehodih Villa Opicina-Sežana in Gorizia CLe-Nova Gorica. 

Vir: Univerza v Ljubljani (dostopano 18. februar 2025)

Pripravila: Mojca Kosem Avsec, mag. inž. strojn.,
inf. spec. za področji strojništva in proizvodnje

Konzorcij projekta SPOZNAJ je jeseni 2024 izvedel usposabljanje za podatkovne strokovnjake. To so osebe, ki bodo na svojih matičnih organizacijah opravljale vlogo podatkovnih skrbnikov ali sorodnih profilov podatkovnih strokovnjakov (npr. podatkovnih arhivistov, podatkovnih knjižničarjev, podatkovnih menedžerjev in podatkovnih svetovalcev).

Zaradi obsežne vsebine je usposabljanje potekalo v treh delih, ki so skupno obsegali 12 dni po 6 šolskih ur (skupno 72 šolskih ur), in sicer v septembru (23. 9. – 26. 9. 2024), oktobru (14. 10. – 17. 10. 2024) in novembru (18. 11. – 21. 11. 2024).

Udeležba v živo je bila zaradi omejitve prostora mogoča samo za zaposlene na konzorcijskih partnerjih ter predstavnikom drugih inštitucij, zainteresiranih za vsebine (Javna agencija za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost Republike Slovenije (ARIS) in Inštitut za kovinske materiale in tehnologije (IMT)), vsem ostalim zainteresiranim pa je bila omogočena udeležba na daljavo, kjer omejitve števila udeležencev ni bilo.

Lansko usposabljanje je bilo prvo tovrstno usposabljanje za podatkovne strokovnjake v znanstvenoraziskovalni dejavnosti v Sloveniji, ki smo ga pripravili po zgledu podobnih usposabljanj v tujini (npr. Data Steward Postgraduate Course Univerze na Dunaju, 4TU Essentials 4 Data Support, EOSC Synergy Data Steward Training itd.).

Do začetka usposabljanja v septembru 2024 smo prejeli 35 prijav za udeležbo v živo. Za udeležbo preko spleta smo prejeli skupno 138 prijav (za vse tri sklope usposabljanja). Nekateri udeleženci so se namreč prijavili še tekom usposabljanja, npr. po koncu 1. oz. 2. sklopa. Vseh 138 prijavljenih preko spleta se je udeležilo vsaj enega predavanja. Po zaključku usposabljanja smo izdali skupno 86 potrdil o udeležbi, pogoj za njegovo pridobitev pa je bila najmanj 80 % prisotnost (58 od skupno 72 šolskih ur).

Vsa predavanja iz lanskega usposabljanja so na voljo za ogled na spletni strani projekta SPOZNAJ. Predvidoma jeseni letos načrtujemo ponovno izvedbo usposabljanja. Vabimo vas, da spremljate spletno stran projekta SPOZNAJ oz. se naročite na naše e-novice, da ne zamudite obvestil o drugem usposabljanju ter drugih dogodkih v okviru projekta SPOZNAJ.

Pripravili: Magdalena Gapsa, mag. slov. filol., inf. spec. za raziskovalne podatke, in dr. Tea Romih, univ. dipl. biol., inf. spec. za raziskovalne podatke  

Projekt »SPOZNAJ – Podpora pri uvajanju načel odprte znanosti v Sloveniji« sofinancirata Republika Slovenija, Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in inovacije in Evropska unija – NextGenerationEU prek nacionalnega Načrta za okrevanje in odpornost.

V zadnjih dveh mesecih se je Mreži občanske znanosti pridružilo devet novih članov:

• Kmetijski inštitut Slovenije,
• Knjižnica Josipa Vošnjaka Slovenska Bistrica,
• Urbanistični inštitut Republike Slovenije,
• Cosmolab – zavod za promocijo in popularizacijo astrofizike,
• Znanstveno – raziskovalno središče Koper,
• DARIAH-SI – Digitalna raziskovalna infrastruktura za umetnost in humanistiko,
• INZ – Inštitut za novejšo zgodovino,
• NUK – Narodna in univerzitetna knjižnica,
• GoChile.

Mreža občanske znanosti sedaj vključuje že 52 partnerjev!

Tokratni nabor novic o občanski znanosti začenjamo na knjižnem področju:

• Izšla je nova knjiga Zdravka Mlinarja: Družboslovno raziskovanje: med profesionalizacijo in podružbljanjem. Zv. 2, Občanska znanost.
• Projekt Impetus4cs išče nove in trajne projekte občanske znanosti, ki bi jih podprl in promoviral na svojem najnovejšem javnem razpisu. Če uporabljate prakse občanske znanosti na iznajdljive načine za reševanje družbenih izzivov, bo projekt IMPETUS z veseljem sodeloval z vašimi pobudami.
• Na tem javnem razpisu IMPETUS išče projekte občanske znanosti za pospeševalnik IMPETUS in nagrado Evropske unije za občansko znanost. Razpis poteka od 7. januarja do 10. marca za nagrado Evropske unije za državljansko znanost in do 13. marca za pospeševalnik IMPETUS.
• Na Centru za jezikovne vire in tehnologije Univerze v Ljubljani (UL) v okviru projekta PoVeJMo razvijajo veliki jezikovni model za slovenski jezik, ki so ga poimenovali GaMS. Za njegov razvoj potrebujejo besedila v obsegu 40 milijard besed, zato so organizirali nacionalno zbiralno akcijo pisnih in govorjenih besedil v slovenščini. Trenutno jim do cilja manjka še 30,8 milijard.
• Društvo Čmrljica tudi letos v okviru projekta Pru čmru zbira podatke o čmrljih maticah.
• Vabljeni, da jih pomagate poiskati in svoja opažanja sporočite preko aplikacije. Akcija traja do konca aprila.
• Zavod Dobra pot je razvil inovativno aplikacijo Zapisi spomina, ki povezuje generacije s pripovedovanjem zgodb o preteklosti. Aplikacija, nagrajena s prestižno nagrado Sveta Evrope, omogoča beleženje spominov starejših in njihovo deljenje z mlajšimi. Sodelujete lahko tudi vi! Namestite aplikacijo in prispevajte svojo zgodbo.
• Dopps organizira Tečaj prepoznavanja petja ptic, ki bo potekal 5. marca ob 18h na Fakulteti za naravoslovje in matematiko v Mariboru (Koroška cesta 160)
• Inštitut novejše zgodovine organizira delavnico Dopolnjevanje baze Smrtne žrtve med prebivalstvom RS med drugo svetovno vojno in neposredno po njej. Delavnica bo potekala 6. februarja na Inštitutu za novejšo zgodovino (Privoz 11, Ljubljana). Prijavite se lahko do 4. 2. 2025 (do 12.00) po elektronski pošti na Tamara.Logar@inz.si
• Goriška knjižnica Franceta Bevka j objavila pregledno razpredelnico zaloge semen iz projekta: https://zalogasemen.ekoapps.si/

Vir: citizenscience.si

Pripravila: Andreja V. Iskrić

Tekoči razpisi

IMPETUS OPEN CALL for Citizen Science Projects 2025
Objava razpisa: 7. januar 2025
Rok za prijavo: 10. marec 2025 do 23:59

Projekt IMPETUS išče nove in trajne projekte občanske znanosti, ki bi jih podprl in promoviral na svojem najnovejšem javnem razpisu. Če uporabljate prakse občanske znanosti na iznajdljive načine za reševanje družbenih izzivov, bo projekt IMPETUS z veseljem sodeloval z vašimi pobudami.

Na tem javnem razpisu IMPETUS išče projekte občanske znanosti za dve zanimivi priložnosti, in sicer za pospeševalnik IMPETUS in nagrado Evropske unije za občansko znanost. Razpis bo potekal od 7. januarja do 10. marca za nagrado Evropske unije za državljansko znanost in 13. marca za pospeševalnik IMPETUS.

• IMPETUS ACCELERATOR vključuje enotedenski zagonski tabor, spletno mentorstvo in usposabljanje, vzajemno učenje, priložnosti za mreženje in promocijo ter finančno podporo v višini 20.000 EUR (za začetne projekte) ali 10.000 EUR (za trajne projekte).
• NAGRADA EVROPSKE UNIJE ZA OBČANSKO ZNANOST je sestavljena iz treh glavnih nagrad. Glavno nagrado v višini 60.000 EUR ter dve dodatni nagradi za projekte, ki najbolje pokažejo, kako je mogoče občansko znanost uporabiti za spodbujanje raznolikosti in sodelovanja ter digitalnih skupnosti; obe nagradi bosta podeljeni v višini 20.000 EUR.

Pretekli razpisi

• 4th REINFORCING Open Call – (rok: 30. 1. 2025)
• Javni razpis za (so)financiranje izvajanja aktivnosti občanske znanosti v letu 2024 (financiranje v letih 2025 in 2026) – (rok: 29. 1. 2025)

Več o razpisih na spletni strani: citizenscience.si

Društvo Čmrljica je pomladi 2024 začelo z akcijo občanske znanosti namenjene zbiranju podatkov o opažanjih čmrljih matic Pru čmru. Akcija poteka tudi letos in sicer do konca aprila 2025.

V akciji lahko sodelujete tako, da sporočate, kdaj in kje ste spomladi videli čmrlje matice (ne samo prve) in na katerih rastlinah

Vir: oprasevalci.si

Pripravil/a: citizenscience.si

Slovenska akademija znanosti in umetnosti vljudno vabi na predstavitev nove knjige avtorja akad. Zdravka Mlinarja z naslovom Družboslovno raziskovanje med profesionalizacijo in podružbljanjem (drugi zvezek): Občanska znanost.

Predstavitev je bila v četrtek, 23. januarja 2025, ob 11. uri v Dvorani SAZU na Novem trgu 3 v Ljubljani.

Več o tem: sazu.si

Pripravil/a: citizenscience.si

Organizacija OpenAIRE je objavila poročilo, ki temelji na diskusijah in predstavitvah nacionalnih točk za odprti dostop (NOADs) in ponuja vpogled v različne pristope k usposabljanju za izvajanje odprte znanosti po Evropi.

Poročilo osvetljuje izzive in priložnosti pri spopadanju z razdrobljenostjo usposabljanj ter poudarja pomen usklajenega razvoja veščin za izvajanje odprte znanosti. Celotno poročilo je dostopno na platformi Zenodo, kjer boste našli tudi priloge.

Vir: odprtaznanost.si

Pripravil: Darko Majcenović, univ. dipl. bibl.

Slovenska skupnost odprte znanosti (SSOZ) je 31. januarja 2025 na hibridnem srečanju v prostorih Univerze v Ljubljani in preko Zooma izvedla 7. sejo Skupščine.

Na seji je bil imenovan Strokovni svet SSOZ, v katerem bodo delovali Maja Bogataj Jančič (IPI, ODIPI), Mojca Kotar (UL), Dunja Legat (UM UKM), Andrej Pančur (INZ), Aleš Pogačnik (Založba ZRC), Miro Pušnik (CTK) in Irena Vipavc Brvar (ADP). Gre za strokovnjake, ki so s svojim delom na področju odprte znanosti dobro prepoznani in uveljavljeni ter bodo delovali v dobro Skupnosti.

V SSOZ so bili sprejeti štirje novi člani: Inštitut za novejšo zgodovino (INZ), Digitalna raziskovalna infrastruktura za umetnost in humanistiko (DARIAH-SI), Fakulteta za industrijski inženiring Novo mesto (FINI NM) in Nacionalna agencija RS za kakovost v visokem šolstvu (NAKVIS).

Vzpostavljeni sta bili dve novi strokovni telesi. Strokovno telo za spremembo Pravil SSOZ bo vodila Jerneja Fridl (ZRC SAZU), in Strokovno telo za pravna vprašanja v zvezi z avtorskimi pravicami in ravnanjem s podatki, pa bo vodila Maja Bogataj Jančič (IPI, ODIPI).

SSOZ bo prispevala svoje strokovno znanje o infrastrukturnih potrebah raziskovalcev s sodelovanjem v Strokovnem svetu Arnesa, kjer bo zastopala raziskovalno javnost (Milan Ojsteršek (LHRS FERI UM) in predsednica SSOZ, Ana Slavec.

Pomemben korak v mednarodnem sodelovanju je začetek sodelovanja SSOZ z Uradom za UNESCO pri spremljanju izvajanja priporočil za odprto znanost UNESCO v Sloveniji.

Več o tem: odprtaznanost.si

Pripravil: Darko Majcenović, univ. dipl. bibl.

EUIPO (European Union Intellectual Property Office) naznanja spremembo zakonodaje Evropske unije na področju zaščite modelov. Reforma povečuje pravno varnost, zmanjšuje zapletenost in širi dostopnost pravic iz modelov, kar bo v veliko korist ustvarjalcem in podjetjem po vsej Evropi.

Prijav modelov EU ni več mogoče vložiti prek nacionalnih uradov. Vse prijave je zdaj treba vložiti neposredno pri EUIPO, kar poenostavlja postopek in zmanjšuje zapletenost.

Opredelitev pojma “oblikovanje” se je razširila na animacijo, ki je mnogo širši pojem, saj vsebuje tudi gibanje. Opredelitev pojma “izdelek” je bila spremenjena tako, da izrecno vključuje nefizične predmete, uporabniške vmesnike, (virtualne) prostore, za 3d tisk pripravljene modele itd.

Sprememba gre tudi v smer večje prepoznavnosti zaščitenih modelov. Imetniki modela bodo lahko na svojem izdelku, embalaži ali oglasu uporabljali znak Ⓓ. Reforma bo postopna, med drugim zajema tudi spremembe cen pristojbin in druge zadeve.

Vir: European Union Intellectual Property Office (dostopano 18. februar 2025)

Pripravila: Mojca Kosem Avsec, mag. inž. strojn.,
inf. spec. za področji strojništva in proizvodnje

Urad EU za intelektualno lastnino (angleško European Union Intellectual Property Office – EUIPO) je objavil razpis za pomoč malim in srednje velikim podjetjem na področju intelektualne lastnine v letu 2025.

Podjetja najprej zaprosijo za ustrezni vavčer, ko jim Urad pomoč (vavčer) odobri, pa šele vložijo prijavo za želeno obliko varstva intelektualne lastnine. Nato plačajo pristojbine in zaprosijo za povrnitev dela stroškov. Urad bo sofinanciral storitve do določene vrednosti, največ pa stroške pristojbin pri pridobitvi evropskega patenta. Vavčerji za patente so sicer že pošli, vendar na EUIPO zagotavljajo, da se bo del sredstev sprostil tudi med letom.

Dostop do prijavnice za sredstva 2025 je mogoč preko naslednje povezave: https://euipo.europa.eu/sme-fund-2025/user/login?destination=/sme-fund-2025/. 

Vir: Urad Republike Slovenije za intelektualno lastnino (dostopano 18. februar 2025)

Pripravila: Mojca Kosem Avsec, mag. inž. strojn.,
inf. spec. za področji strojništva in proizvodnje

Na dobro obiskanem februarskem dogodku v BTC-ju so predstavniki Urada RS za intelektualno lastnino in Svetovne organizacije za intelektualno lastnino predstavili dve novi orodji, ki bosta v pomoč zagonskim ter malim in srednje velikim podjetjem pri strateškem upravljanju s pravicami intelektualne lastnine. Orodji sta prevedeni v slovenščino in sta na voljo na teh povezavah:

• Podjetniške ideje: vodnik po intelektualni lastnini za zagonska podjetja
• Diagnostično orodje WIPO za intelektualno lastnino

Vir: Urad Republike Slovenije za intelektualno lastnino (dostopano 17. februar 2025)

Pripravila: Mojca Kosem Avsec, mag. inž. strojn.,
inf. spec. za področji strojništva in proizvodnje

Raziskovalci so upad populacije polarnih medvedov, ki živijo v zahodnem Hudsonovem zalivu, neposredno povezali s krčenjem morskega ledu zaradi podnebnih sprememb.

Raziskovalci so razvili model, ki ugotavlja, da je upad populacije posledica tega, da medvedi zaradi pomanjkanja hrane ne dobijo dovolj energije in to zaradi krajše lovne sezone na vse manjši površini morskega ledu.

To negativno vpliva na energijsko ravnovesje medvedov, kar vodi do zmanjšanega razmnoževanja, preživetja mladičev in nazadnje do upada populacije.

Populacija polarnih medvedov v tej regiji se je zmanjšala za skoraj 50 odstotkov. Podatki kažejo, da se povprečna velikost polarnih medvedov prav tako zmanjšuje. Telesna masa odraslih samic se je v 37 letih zmanjšala za 39 kg, enoletnih mladičev pa za 26 kg.

Vir: University of Toronto, 30. januar 2025

Več o tem: science.org

Pripravila: dr. Tjaša Urbič, univ. dipl. kem.,
inf. spec. za področje kemije in naravoslovja

Ljudje so lahko izpostavljeni nezdravim ravnem onesnaževal v zraku v svojih domovih, tudi če je kakovost zunanjega zraka dobra.

Raziskovalci z Univerze v Birminghamu so dva tedna s pomočjo  nizkocenovnih senzorjev in inovativne tehnike za primerjavo trdnih delcev (PM) merili onesnaženost zraka v treh domovih. Odkrili so, da so bile ravni onesnaženosti v vseh treh hišah višje in bolj spremenljive od ravni onesnaženosti zraka na prostem.

Ugotovili so pomembne razlike v ravneh PM med tremi hišami, pri čemer je en dom v devetih dneh presegel 24-urno omejitev PM2,5 Svetovne zdravstvene organizacije (WHO), kar pomeni, da je spremljanje kakovosti zraka v zaprtih prostorih še kako pomembno.

Študija je pokazala, da je treba spremljati onesnaženost zraka v zaprtih prostorih, saj imajo lahko ljudje doma nezdrav zrak, tudi če je zunanji zrak dober.

Vir: University of Birmingham, 13. februar 2025

Več o tem: nature.com

Pripravila: dr. Tjaša Urbič, univ. dipl. kem.,
inf. spec. za področje kemije in naravoslovja

Iz arktičnih ledenikov uhajajo znatne količine metana, ki je močan toplogredni plin. Reke, ki nastanejo, in izviri podzemne vode prenašajo velike količine metana izpod ledu v ozračje, kar pospešil globalno segrevanje.

Emisije metana iz arktičnih mokrišč, permafrosta in geoloških pronicanj so dobro znane. Vendar pa je bila vloga ledeniške staljene vode pri mobilizaciji metana do zdaj večinoma spregledana.

Raziskovalci so se osredotočili na Vallåkrabreen, majhen dolinski ledenik v osrednjem delu Svalbarda, kjer so merili raven metana v izvirih podzemne vode in v rekah, ki odtekajo z ledenika.

Njihovi rezultati so bili osupljivi. Ugotovlili so, da so koncentracije metana v rekah staljenega ledenika do 800-krat višje od ravni atmosferskega ravnovesja.

Ta metan ni bil proizveden z mikrobno aktivnostjo pod ledom, kot se je prej domnevalo, temveč je prišel iz termogenih virov, to je metan, ki je bil milijone let ujet v starodavnih geoloških formacijah.

Vir: UiT The Arctic University of Norway, 19. februar 2025

Več o tem: bg.copernicus.org

Pripravila: dr. Tjaša Urbič, univ. dipl. kem.,
inf. spec. za področje kemije in naravoslovja